Pobudo volivcem za vložitev predloga iz 57. ali 58. člena tega zakona lahko vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje volivcev (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj ljudske iniciative). Predlagatelj ljudske iniciative določi predstavnika, ki ga zastopa v celotnem postopku s pobudo in v postopku s predlogom v državnem zboru (v nadaljnjem besedilu: predstavnik predlagatelja ljudske iniciative).
V pobudi se navede osebno ime oziroma naziv, prebivališče oziroma sedež, telefon in elektronski naslov predlagatelja ljudske iniciative ter osebno ime, prebivališče, telefon in elektronski naslov predstavnika predlagatelja ljudske iniciative. Zaradi zagotovitve preglednosti postopka za izvedbo ljudske iniciative so podatki o osebnem imenu oziroma nazivu, občini prebivališča oziroma sedeža predlagatelja ljudske iniciative javno dostopni do konca postopka v državnem zboru.
Predlagatelj ljudske iniciative k pobudi priloži predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona oziroma predlog zakona. Če predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona oziroma predlog zakona ne vsebujeta vseh s poslovnikom državnega zbora predpisanih sestavin, predsednik državnega zbora predlagatelja ljudske iniciative pozove, da predlog v tridesetih dneh ustrezno dopolni oziroma popravi. Če predlagatelj ljudske iniciative v tem roku predloga ustrezno ne dopolni oziroma popravi, se šteje, da pobuda ni bila vložena, kar ugotovi predsednik državnega zbora.
Pisno pobudo, naslovljeno na predsednika državnega zbora, vloži osebno predstavnik predlagatelja ljudske iniciative pri pristojni službi državnega zbora.
Predsednik državnega zbora v sedmih dneh od prejema pobude obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo predlogu. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu je šestdeset dni. Glede ostalih vprašanj se smiselno uporabljajo določbe 16.a člena tega zakona.
Volivec da svojo podporo predlogu iz prvega odstavka tega člena na način, ki je določen v 16.b členu tega zakona.
V evidenco volilne pravice se pri volivcu vnesejo in zbirajo naslednji podatki:
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko iz evidence volilne pravice posredujejo na zahtevo volivca, ki lahko pridobi le podatek, ki se vodi o njem, ali na zahtevo sodišča.
Ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, na zahtevo predlagatelja ljudske iniciative in v skladu z dogovorom s predlagateljem ljudske iniciative, vendar ne več kot enkrat dnevno, sporoča predlagatelju ljudske iniciative število podpor, vnesenih v evidenco volilne pravice, po posameznih upravnih enotah in število podpor, oddanih prek državnega portala eUprava. Najpozneje četrti dan po poteku roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu, ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, predlagatelju ljudske iniciative izda potrdilo o skupnem številu podpor v evidenci volilne pravice ter hkrati o tem obvesti državni zbor.
Podatki iz sedmega odstavka tega člena se po poteku petnajstih dni od datuma zadnjega dneva preverjanja podpor predlogu blokirajo in se nato hranijo še pet let, potem pa brišejo. Dostop do blokiranih podatkov je dovoljen pristojnim državnim organom zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali na zahtevo sodišča.
Predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona oziroma predlog zakona predloži predsedniku državnega zbora predstavnik predlagatelja ljudske iniciative najpozneje v tridesetih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev. Predlogu se priloži potrdilo o skupnem številu podpor v evidenci volilne pravice.«.