Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter pri Gorici

Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000 in zavarovanih) območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se izvajajo v obsegu in tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali v obsegu in tako, da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi se izvajajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnovesje. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000 območja, EPO in NV) se delovni pas zmanjša na kar najmanjši mogoči obseg.

Med gradnjo in po posegu se na območjih ohranjanja narave upoštevajo naslednji pogoji:

Prečkanja vodotokov, opisana v petem odstavku tega člena, se morajo izvesti v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda tako, da se ohranijo značilnosti vodnega režima ob sočasni zagotovitvi varnosti plinovoda.

Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede skladno z 52. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo še naslednji ukrepi:

Na območju habitata metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 6 + 130 do km 6 + 250, od km 7 + 250 do km 7 + 360, od km 7 + 490 do km 7 + 680, od km 8 + 990 do km 9 + 180 in od km 9 + 360 do km 9 + 400) se gradbena dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15. februarjem. Dela se opravijo kar najhitreje, delovni pas pa se zoži na minimalno tehnološko še dovoljeno širino. V rastni dobi pred načrtovano gradnjo se neposredno v habitatih mravljiščarja nabere mešanica travnih semen in semen zdravilne strašnice, ki se uporabi za dosetev po končani gradnji. Na odsekih plinovoda M3/1 od km 6 + 130 do km 6 + 250 in od km 7 + 250 do km 7 + 360 se pred začetkom del na celotni širini delovnega pasu v habitatih metuljev odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti in shrani na začasni deponiji v enem sloju tako, da je ruša na zgornji (zračni) strani. Deponije so zunaj habitata mravljiščarja znotraj delovnega pasu plinovoda M3/1, najprimernejše so njivske površine. Deponije za začasno shranjevanje travne ruše so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – lista št. 2.1.4 in 2.1.5. Izkopana zemljina za položitev cevi plinovoda M3/1 se odloži zunaj habitata mravljiščarja ali pa na mesta, s katerih je travna ruša s pripadajočo prstjo začasno že odstranjena. Po vgradnji plinovoda M3/1 se ta zasipa s prebranim izkopanim materialom s tega odseka in prekrije z odloženo travno rušo s pripadajočo prstjo z istega odseka. Površina se doseje z mešanico travnih semen z zdravilno strašnico. Zemeljska dela v habitatih mravljiščarja morajo potekati pod naravovarstvenim nadzorom, ki ga opravlja strokovno usposobljena oseba, strokovnjak za metulje.

Na območju habitata laške žabe se izvede začasni potek dela struge desnega pritoka potoka Lemovščak na dveh odsekih plinovoda M3/1, od km 22 + 605 do km 22 + 665 in od km 22 + 820 do km 22 + 850. Struga se umakne izven delovnega pasu plinovoda M3/1. Začasna struga bo v funkciji pet let, nato se ponovno vzpostavi na lokaciji poteka sedanje struge. Na tem odseku se gozdna poseka izvede največ do razdalje 11 m levo od predvidenega plinovoda M3/1, gledano v smeri toka plina. Pri tem je treba ob robu delovnega pasu kar najbolj ohraniti večja drevesa, zlasti hrast in beli gaber. Začasna struga potoka je najmanj 10 % daljša od obstoječega odseka potoka. Širina in globina začasne struge morata kar najbolj posnemati obstoječe stanje. Pri gradnji se uporabi lahka gradbena mehanizacija, ki strugo izkoplje med rastočimi obstoječimi drevesi. Pri gradnji se ne smejo sekati večja drevesa (zlasti ne hrasti in beli gabri). Izjemoma se lahko posekajo ali izkrčijo samo drevesa vrste navadna robinija, izjemoma in po navodilih naravovarstvenega nadzora se lahko odstrani tudi drevo druge vrste. Struga mora biti v celoti v zemeljski izvedbi, brez vidnih utrditev, za prage se uporabijo naravni materiali, prevladuje naj les. Če lesena izvedba ni mogoča, se uporabi kamen ali kombinacija lesa in kamna. Mestoma se v strugi uredijo poglobitve, ki omogočajo nastanek tolmunov. Med gradnjo plinovoda M3/1 se obstoječa struga po preusmeritvi vode v začasno strugo v območju delovnega pasu zasuje. Po končani gradnji se ponovno vzpostavi obstoječe stanje vodotoka. Zavarovanje dna in brežin se izvede s kamni premera približno 40 cm. Za zavarovanje dna se to prekrije z 0,5 m debelo plastjo sedimenta iz obstoječega potoka. Brežine se prekrijejo z najmanj 0,5 m debelo plastjo okoliške zemljine, vgradijo večji panji s koreninskim sistemom ali večje veje. Zasaditev brežin se določi v načrtu krajinske arhitekture s sodelovanjem biologa, strokovnjaka za dvoživke. Med gradnjo se zagotovi naravovarstveni nadzor.

Območje vhoda ali vhodov v jame v bližini delovnega pasu se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanj je prepovedano. Če se med gradnjo plinovoda M3/1 odkrije jama ali brezno, je treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, ki je pristojna za raziskovanje Krasa, in službo, pristojno za naravovarstveni nadzor.

Delavci morajo biti ob podiranju drevja pozorni na debla z dupli in morebitne netopirje v njih. O taki najdbi je treba obvestiti službo za naravovarstveni nadzor. Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se nadomesti s postavitvijo leseno-betonskih netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda M3/1 bo v gozdu nameščenih 38 duplastih in 31 špranjastih netopirnic. Število netopirnic se lahko zmanjša ob predhodnem natančnem popisu dupel. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog, strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po posekanem drevju. Postavitev netopirnic in služnostne pravice ter obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpišejo za 20 let.

Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin ter rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:

Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega ribiškega upravljavca, izvajalca naravovarstvenega nadzora, na območjih varstva narave pa tudi službo, pristojno za ohranjanje narave.