Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter pri Gorici

Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000 in zavarovanih) območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se izvajajo v obsegu in tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali v obsegu in tako, da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi se izvajajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnovesje. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000 območja, EPO in NV) se delovni pas zmanjša na kar najmanjši mogoči obseg.

Med gradnjo in po posegu se na območjih ohranjanja narave upoštevajo naslednji pogoji:

na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se kar najmanj posega. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala se načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in zunaj površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;

v gozdu in pri prečkanju vodotokov se delovni pas plinovoda M3/1 čim bolj zoži;

ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da bo s tem slojem mogoče pokriti površine, prizadete med gradnjo;

zasipavanje se opravi izključno z izkopanim materialom; dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dovoljeno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij;

gradbiščni provizorij in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;

za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti;

rastje se seka od začetka septembra do konca februarja. Posekan les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa strokovnjaka za hrošče. Pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba obvestiti naravovarstveni nadzor, ki nato opredelil nadaljnje ukrepe;

na območju varstva metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 6 + 130 do km 6 + 250, od km 7 + 250 do km 7 + 360, od km 7 + 490 do km 7 + 680, od km 8 + 990 do km 9 + 180 in od km 9 + 360 do km 9 + 400) se lahko dela izvajajo med 1. novembrom in 15. februarjem;

na območju varstva laške žabe (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 4 + 960 do km 5 + 950, od km 8 + 940 do km 10 + 480, od km 11 + 370 do km 12 + 110, od km 12 + 920 do km 13 + 470 in od km 21 + 510 do km 23 + 860) se lahko dela izvedejo med 1. novembrom in 1. februarjem;

na območju varstva močvirske sklednice v bližini vodotokov (na treh odsekih plinovoda M3/1, od km 4 + 700 do km 5 + 960, od km 8 + 940 do km 10 + 480 in od km 11 + 100 do km 12 + 120) se lahko dela izvajajo med 1. novembrom in 1. marcem;

sečnja rastja za vzdrževanje plinovoda se izvaja v območju omejene rabe plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice, v obrežno vegetacijo in naravne brežine vodotokov, še posebej Vipave in Lijaka, se posega čim manj;

pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka in ne ruva;

območje nadzemnih objektov plinovoda M3/1 naj se ne osvetljuje v nočnem in večernem času oziroma naj se osvetljuje le ob nočnem obisku vzdrževalca. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe.

Prečkanja vodotokov, opisana v petem odstavku tega člena, se morajo izvesti v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda tako, da se ohranijo značilnosti vodnega režima ob sočasni zagotovitvi varnosti plinovoda.

Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede skladno z 52. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo še naslednji ukrepi:

regulacije vodotokov zaradi gradnje plinovoda M3/1 niso dopustne;

pri posegih v vodotoke in njihovo neposredno bližino se kar najbolj ohranja lesnata obrežna vegetacija. Po gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtono lesnato in grmovno vegetacijo, značilno za območje, ali z vrstami, katerih koreninski sistem ne bo negativno vplival na plinovod. Na poseki naj bo omogočena vsaj razrast vegetacije avtohtonih ob/vodnih makrofitov in visokih steblik;

spremembe vodnega toka in režima niso dopustne;

talni pragovi se izvedejo tako, da se ne spreminja hitrost vode;

utrditve brežin vodotoka se izvedejo s kamni brez betoniranja vmesnih špranj;

na mestih prekopa se 24 ur pred začetkom gradnje intervencijsko odlovijo ribe in raki in se prenesejo v primerne vodotoke. Območje izlova naj bo na delovnem pasu plinovoda M3/1 in vsaj še 100 m nizvodno od območja posega. Potok se gorvodno in dolvodno od delovišča zajezi z mrežo, ki med gradnjo preprečuje dostop ribam, hkrati pa prepušča vodo;

pri prečkanju potokov Hubelj, Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka v območju Natura 2000 POO Dolina Vipave se v primeru izvedbe plinovoda M3/1 v prekopu zagotovi taka rešitev, da bo nad plinovodom omogočena trajna zaraščenost z lesno grmovno obrežno vegetacijo in da utrjevanje brežin ni potrebno. Po gradnji se obrežje potokov na območju delovnega pasu plinovoda M3/1 ponovno obojestransko zasadi z avtohtonim rastjem;

posegi v strugo reke Vipave, brežino in obstoječo obrečno lesno vegetacijo niso dovoljeni;

v primeru izvedbe talnega pragu na potoku Hubelj mora biti ta izveden globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Ribe iz intervencijskega odlova pred začetkom gradnje se lahko prestavijo v reko Vipavo pri izlivu Hublja. Vsa dela se opravijo v septembru in oktobru, preden se drsti soška postrv. Gradnja od začetka novembra do julija ni dovoljena. Gradnja ne sme potekati istočasno z drugo gradnjo na reki Vipavi gorvodno od izliva Hublja;

v primeru izvedbe talnega pragu na potoku Jovšček mora biti ta izveden globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Vse vrste rib, razen potočnega glavoča, se pri električnem izlovu pred začetkom gradnje lahko prestavijo v reko Vipavo, glavoč pa le v gorvodne odseke potoka Jovšček. Vsa dela se opravijo med septembrom in februarjem. Enaki ukrepi kot za Jovšček veljajo za prečkanja potokov Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka;

prečkanje potoka Vrnivec se izvede s podvrtanjem.

Na območju habitata metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3/1, od km 6 + 130 do km 6 + 250, od km 7 + 250 do km 7 + 360, od km 7 + 490 do km 7 + 680, od km 8 + 990 do km 9 + 180 in od km 9 + 360 do km 9 + 400) se gradbena dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15. februarjem. Dela se opravijo kar najhitreje, delovni pas pa se zoži na minimalno tehnološko še dovoljeno širino. V rastni dobi pred načrtovano gradnjo se neposredno v habitatih mravljiščarja nabere mešanica travnih semen in semen zdravilne strašnice, ki se uporabi za dosetev po končani gradnji. Na odsekih plinovoda M3/1 od km 6 + 130 do km 6 + 250 in od km 7 + 250 do km 7 + 360 se pred začetkom del na celotni širini delovnega pasu v habitatih metuljev odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti in shrani na začasni deponiji v enem sloju tako, da je ruša na zgornji (zračni) strani. Deponije so zunaj habitata mravljiščarja znotraj delovnega pasu plinovoda M3/1, najprimernejše so njivske površine. Deponije za začasno shranjevanje travne ruše so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – lista št. 2.1.4 in 2.1.5. Izkopana zemljina za položitev cevi plinovoda M3/1 se odloži zunaj habitata mravljiščarja ali pa na mesta, s katerih je travna ruša s pripadajočo prstjo začasno že odstranjena. Po vgradnji plinovoda M3/1 se ta zasipa s prebranim izkopanim materialom s tega odseka in prekrije z odloženo travno rušo s pripadajočo prstjo z istega odseka. Površina se doseje z mešanico travnih semen z zdravilno strašnico. Zemeljska dela v habitatih mravljiščarja morajo potekati pod naravovarstvenim nadzorom, ki ga opravlja strokovno usposobljena oseba, strokovnjak za metulje.

Na območju habitata laške žabe se izvede začasni potek dela struge desnega pritoka potoka Lemovščak na dveh odsekih plinovoda M3/1, od km 22 + 605 do km 22 + 665 in od km 22 + 820 do km 22 + 850. Struga se umakne izven delovnega pasu plinovoda M3/1. Začasna struga bo v funkciji pet let, nato se ponovno vzpostavi na lokaciji poteka sedanje struge. Na tem odseku se gozdna poseka izvede največ do razdalje 11 m levo od predvidenega plinovoda M3/1, gledano v smeri toka plina. Pri tem je treba ob robu delovnega pasu kar najbolj ohraniti večja drevesa, zlasti hrast in beli gaber. Začasna struga potoka je najmanj 10 % daljša od obstoječega odseka potoka. Širina in globina začasne struge morata kar najbolj posnemati obstoječe stanje. Pri gradnji se uporabi lahka gradbena mehanizacija, ki strugo izkoplje med rastočimi obstoječimi drevesi. Pri gradnji se ne smejo sekati večja drevesa (zlasti ne hrasti in beli gabri). Izjemoma se lahko posekajo ali izkrčijo samo drevesa vrste navadna robinija, izjemoma in po navodilih naravovarstvenega nadzora se lahko odstrani tudi drevo druge vrste. Struga mora biti v celoti v zemeljski izvedbi, brez vidnih utrditev, za prage se uporabijo naravni materiali, prevladuje naj les. Če lesena izvedba ni mogoča, se uporabi kamen ali kombinacija lesa in kamna. Mestoma se v strugi uredijo poglobitve, ki omogočajo nastanek tolmunov. Med gradnjo plinovoda M3/1 se obstoječa struga po preusmeritvi vode v začasno strugo v območju delovnega pasu zasuje. Po končani gradnji se ponovno vzpostavi obstoječe stanje vodotoka. Zavarovanje dna in brežin se izvede s kamni premera približno 40 cm. Za zavarovanje dna se to prekrije z 0,5 m debelo plastjo sedimenta iz obstoječega potoka. Brežine se prekrijejo z najmanj 0,5 m debelo plastjo okoliške zemljine, vgradijo večji panji s koreninskim sistemom ali večje veje. Zasaditev brežin se določi v načrtu krajinske arhitekture s sodelovanjem biologa, strokovnjaka za dvoživke. Med gradnjo se zagotovi naravovarstveni nadzor.

Območje vhoda ali vhodov v jame v bližini delovnega pasu se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanj je prepovedano. Če se med gradnjo plinovoda M3/1 odkrije jama ali brezno, je treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, ki je pristojna za raziskovanje Krasa, in službo, pristojno za naravovarstveni nadzor.

Delavci morajo biti ob podiranju drevja pozorni na debla z dupli in morebitne netopirje v njih. O taki najdbi je treba obvestiti službo za naravovarstveni nadzor. Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se nadomesti s postavitvijo leseno-betonskih netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda M3/1 bo v gozdu nameščenih 38 duplastih in 31 špranjastih netopirnic. Število netopirnic se lahko zmanjša ob predhodnem natančnem popisu dupel. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog, strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po posekanem drevju. Postavitev netopirnic in služnostne pravice ter obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpišejo za 20 let.

Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin ter rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:

zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda M3/1,

na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se delovna vozila in mehanizacija pred vstopom na gradbišče operejo,

površine se kosijo vsaj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta), tiste, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, enkrat na mesec v vegetacijski dobi.

Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega ribiškega upravljavca, izvajalca naravovarstvenega nadzora, na območjih varstva narave pa tudi službo, pristojno za ohranjanje narave.