52. člen
(površinske vode)
(1)
Vsa prečkanja novega plinovoda M3/1 z vodotoki in jarki ter poteki v priobalnem pasu vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.18.
(2)
Vsa prečkanja vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih jarkov se izvedejo s prekopi v delovnem pasu v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda. Če prekop ni mogoč, se prečkanje izvede s podvrtanjem. Plinovod M3/1 se dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi.
(3)
Plinovod M3/1 se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.
(4)
Prečkanja vodotokov, opisana v petem odstavku tega člena, se morajo izvesti v skladu s tehničnimi smernicami za gradnjo plinovoda tako, da se ohranijo značilnosti vodnega režima ob sočasni zagotovitvi varnosti plinovoda in da se upoštevajo naravovarstveni pogoji iz prejšnjega člena. Če tega ni mogoče zagotoviti, je treba potok podvrtati.
(5)
Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se poleg določb petega odstavka prejšnjega člena upoštevajo tudi naslednji pogoji:
-
teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1 m pod dnom urejenih in najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;
-
brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito plinovoda M3/1 proti vodni eroziji zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Pri zavarovalnih ukrepih se uporabljajo naravni materiali (kamen, les, vegetativna zaščita);
-
obvodna vegetacija se čim bolj ohrani, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge mora biti sonaravna;
-
čas posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja …);
-
gradnja na vodotokih lahko poteka le, kadar se na vodotokih v istem času ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;
-
postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov ni dovoljeno;
-
pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečevati odtoka visokih voda ali hudournikov;
-
morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
-
prečkanje melioracijskih jarkov globine nad 1 m se izvede enako kot prečkanje vodotokov;
-
prečkanje melioracijskih jarkov globine do 1 m se izvede s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši mogoči razdalji in skladno z ukrepi, določenimi v hidravlično-hidrološki analizi;
-
območje prečkanja potoka Skrivšek v km 16 + 880 plinovoda M3 se povrne v obstoječe stanje. Struga potoka se obloži z večjimi prodniki, zaradi stabilizacije dna vodotoka se doda dodaten prag iz lomljenca v betonu nizvodno od predvidenega plinovoda M3/1;
-
območje prečkanja potoka Vrtovinšček v km 14 + 890 plinovoda M3 se dodatno zaščiti s stabilizacijo brežin in dna potoka z lomljencem v betonu ter dodatnim prečnim pragom dolvodno od prečkanja plinovoda. Tlorisni potek struge in karakteristični prečni prerez Vrtovinščka se ne spreminjata;
-
jarek v km 12 + 355 plinovoda M3 se, če se bo voda z brežine odvajala po njem, uredi s kamnito grajeno strugo;
-
struga potoka Perilo v km 11 + 910 plinovoda M3 se v dolvodni smeri uredi z lomljencem v betonu;
-
brežine in dno korita potoka Konjščak v km 10 + 540 plinovoda M3 se na območju prečkanja zavarujejo s kamnito oblogo na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom do 1 m pod nivojem dna;
-
zavarovanja dna in brežin Vogrščka se na vseh lokacijah prečkanja plinovoda M3/1 (km 6 + 020, 5 + 415, 5 + 000, 4 + 930, 4 + 730, 4 + 640 in 4 + 640 plinovoda M3) izvedejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom do 1 m pod nivojem dna;
-
struga in obrežna vegetacija ob vzdolžnem poteku ob strugi Vogrščka v km 4 + 810 plinovoda M3 se vzpostavita v prvotno stanje, upoštevajo se vsi pogoji, ki veljajo za vsa druga prečkanja Vogrščka;
-
dno in spodnji del brežin manjšega odvodnega jarka v km 6 + 010 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavaruje s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje se 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,6 m pod nivo dna;
-
dno in spodnji del brežin jarka v km 5 + 790 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja zavaruje s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno vgrajenimi večjimi kamni;
-
zavarovanja dna in brežin potoka Lijak v km 3 + 625 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja plinovoda M3/1 izvedejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom, do 1,2 m pod nivojem dna;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 530 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se približno 4 m dolvodno od prečkanja stabilizira z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 200 plinovoda M3 se na lokaciji prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 730 plinovoda M3B se na lokaciji prečkanja s plinovodom M3/1 zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline. Zavarovanje dna se približno 3 m dolvodno od prečkanja stabilizira z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna;
-
brežine Vrtojbice v km 1 + 170 plinovoda M3B se zavarujejo do višine 2 m. Zavarovanje dna se na dolvodni in gorvodni strani zaključi s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna. Pri oblikovanju in zaščiti prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi dobra zaščita pred izpiranjem. Ukrep se upošteva le, če se prečkanje izvaja s prekopom;
-
na območju začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se ureditev izvede v skladu z omilitvenimi ukrepi za ohranjanje narave iz 51. člena te uredbe;
-
o predvidenih delih na vodotokih je treba najmanj sedem dni pred začetkom del obvestiti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš.
(6)
Tehnični pogoji gradnje na priobalnem območju priobalnega zemljišča vodotoka 1. reda Vipave:
-
med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov,
-
material se lahko odlaga na delavnem platoju, vendar ne sme tvoriti zveznega neprekinjenega nasipa, ki zadržuje poplavne vode,
-
morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala na delovnem platoju je med gradnjo treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran obtok poplavnih vod in odtok zalednih voda,
-
po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij z delovnih platojev, vse z gradnjo prizadete površine pa je treba ustrezno urediti, tj. vzpostaviti prvotno stanje,
-
med gradnjo mora investitor na območju gradbišča zagotoviti take varstvene ukrepe, nadzor in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje voda, ki lahko nastane zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi,
-
med gradnjo je treba območje ureditve gradbišča organizirati tako, da so ob morebitnem pojavu visokih voda škoda na gradbišču, škoda na okoliških zemljiščih ter vplivi na vodni režim kar najmanjši.