TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- v I. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici plačati 6.079,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 10. 2018 dalje do plačila;

- v II. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici v 15. dneh povrniti njene pravdne stroške v znesku 225,89 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. V preostalem, nespremenjenem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v I. točki izreka v delu, s katerim je zavrnjen zahtevek na plačilo 4.691,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.014,32 EUR od 2. 10. 2018 do plačila dalje do plačila, od zneska 1.391,26 EUR od 5. 7. 2018 do plačila in od zneska 285,58 EUR od 16.10.2018 dalje do plačila, potrdi.

III. Toženka je dolžna tožnici v 15. dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 48,16 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Že jezikovna razlaga 191. člena OZ pove, da se jo lahko uporabi le ob izrecnem zavedanju, da nekdo plačuje nekaj, kar ne dolguje. Posledično je ni mogoče uporabiti, kadar se plačnik ne zaveda, da prejemniku ničesar ne dolguje, pa čeprav zaradi lastne neskrbnosti oziroma krivde. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna in je plačnik v zmoti glede obstoja obveznosti, ker ni bil dovolj skrben.