Ta vsebina je neaktualna
(1)
Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov ali na predlog pristojne občinske skupnosti socialnega skrbstva odložiti izvršitev kazni zapora:
(2)
Z ožjimi družinskimi člani so mišljeni po tem zakonu: zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, posvojitelji, posvojenci, skrbniki ter oseba, s katero je obsojenec živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti.
(3)
Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko odloži, dokler traja bolezen, v primerih iz 2. do 4. točke največ za tri mesece, v primeru iz 5. točke največ za šest mesecev, v primeru iz 6. točke največ za dva meseca, v primeru iz 7. točke največ za šest mesecev, v primeru iz 8. točke pa dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti. V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je obsojenec dolžan vsak mesec predložiti sodišču zdravniško potrdilo o nezmožnosti za prestajanje kazni.
(4)
Izvršitev kazni iz razloga po 1. točki prvega odstavka tega člena se lahko odloži tudi po uradni dolžnosti.