2. člen
(opredelitev pojma prenosljiv vrednostni papir)
(1)
Pojem prenosljivi vrednostni papirji se nanaša na finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
(2)
Za namene iz 2. in 5. točke prejšnjega odstavka, razen v primeru, če ima upravljavec pokojninskega sklada na voljo informacije, ki vodijo k drugačni odločitvi, se za finančne instrumente iz 1. do 3. točke prvega odstavka 244. člena ZISDU-2, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, predpostavlja, da ne ogrožajo zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti in da so iztržljivi.
(3)
Upravljavec pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev pokojninskega sklada v prenosljive vrednostne papirje kot tudi katerekoli druge finančne instrumente vselej upošteva faktor likvidnostnega tveganja, kar pomeni, da nakup finančnega instrumenta ne sme povzročiti zmanjšanja celotne likvidnosti portfelja oziroma zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti. Pri ocenjevanju likvidnostnega tveganja finančnega instrumenta upravljavec pokojninskega sklada upošteva zlasti:
(4)
Pri drugih prenosljivih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 244. člena ZISDU-2, ki niso sprejeti ali s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, likvidnosti in iztržljivosti ni mogoče vnaprej predpostavljati in mora upravljavec pokojninskega sklada likvidnost in iztržljivost teh vrednostnih papirjev posebej ugotavljati.
(5)
Če upravljavec pokojninskega sklada oceni, da je prenosljiv vrednostni papir nezadostno likviden ali neiztržljiv, da bi dopuščal nemoteno izplačilo odkupnih vrednosti, sme kupiti vrednostni papir iz sredstev pokojninskega sklada le, če je v portfelju pokojninskega sklada dovolj likvidnih in iztržljivih vrednostnih papirjev, katerih prodaja omogoča izplačilo odkupnih vrednosti v skladu s 310. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).