23.
Za zasedanje se uporablja Konvencija o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, ki jo je sprejela Generalna skupščina 13. februarja 1946. Velja zlasti naslednje:
a)
predstavniki držav imajo privilegije in imunitete, zagotovljene po členu IV konvencije;
b)
uradniki Združenih narodov, vključno z UNEP, ki se udeležujejo zasedanja ali opravljajo naloge v zvezi z njim, imajo privilegije in imunitete, zagotovljene po členih V in VII konvencije;
c)
vsi drugi udeleženci v skladu s členom II, odstavkom 3, imajo privilegije in imunitete, ki se podelijo strokovnjakom, napotenim za potrebe Združenih narodov, po členih VI in VII konvencije.
24.
Predstavnikom specializiranih in povezanih agencij Združenih narodov se po potrebi priznajo privilegiji in imunitete po Konvenciji o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij, ki jo je 21. novembra 1947 sprejela Generalna skupščina, ali po Sporazumu o privilegijih in imunitetah Mednarodne agencije za atomsko energijo z dne 1. julija 1959.
25.
Vsi udeleženci imajo ne glede na predhodne odstavke take privilegije in imunitete ter možnosti in ugodnosti, kot so potrebni za neodvisno izvajanje njihovih funkcij, povezanih z zasedanjem.
26.
Osebje, ki ga po tem sporazumu zagotovi vlada, ima imuniteto pred pravnim postopkom v zvezi z izrečenimi ali napisanimi besedami in vsakršnimi dejanji, storjenimi pri opravljanju svoje uradne vloge v zvezi z zasedanjem.