1.
Vsaka država pogodbenica zagotovi, da usposabljanje osebja organov kazenskega pregona, civilnega ali vojaškega, zdravstvenega osebja, javnih uslužbencev in drugih oseb, ki lahko sodelujejo pri priporu ali obravnavi katere koli osebe, ki ji je odvzeta prostost, vključuje potrebno izobraževanje in informacije o ustreznih določbah te konvencije, da bi se:
(a)
preprečila vpletenost navedenih uslužbencev v prisilna izginotja;
(b)
poudarila pomembnost preprečevanja prisilnih izginotij in preiskav v zvezi z njimi;
(c)
zagotovilo priznanje nujne potrebe po reševanju primerov prisilnega izginotja.
2.
Vsaka država pogodbenica zagotovi prepoved dajanja ukazov ali navodil, ki odrejajo, dovoljujejo ali spodbujajo prisilno izginotje. Vsaka država pogodbenica zagotovi, da oseba, ki zavrne izpolnitev takega ukaza, ne bo kaznovana.
3.
Vsaka država pogodbenica stori vse potrebno za zagotovitev, da osebe iz prvega odstavka tega člena, ki imajo razlog za domnevo, da je prišlo do prisilnega izginotja ali je to načrtovano, o zadevi poročajo svojim nadrejenim in po potrebi ustreznim organom ali telesom, ki so pooblaščeni za preverjanje ali pravna sredstva.