1.
Vsaka država pogodbenica stori vse potrebno, da prepreči in po svojem kazenskem pravu kaznuje:
(a)
nezakonito odstranitev otrok, ki so žrtve prisilnega izginotja, otrok, katerih oče, mati ali zakoniti skrbnik so žrtve prisilnega izginotja, ali otrok, rojenih med ujetništvom matere, ki je žrtev prisilnega izginotja;
(b)
ponarejanje, skrivanje ali uničenje dokumentov, ki potrjujejo pravo identiteto otrok iz zgornjega pododstavka a).
2.
Vsaka država pogodbenica stori vse potrebno, da poišče in prepozna otroke iz pododstavka a) prvega odstavka tega člena ter jih vrne njihovim izvornim družinam v skladu s pravnimi postopki in veljavnimi mednarodnimi sporazumi.
3.
Države pogodbenice druga drugi pomagajo pri iskanju in prepoznavi otrok iz pododstavka a) prvega odstavka tega člena ter pri ugotavljanju, kje so.
4.
Ker je treba zaščititi koristi otrok iz pododstavka a) prvega odstavka tega člena in njihove pravice, da ohranijo svojo identiteto ali da se jim vrne njihova identiteta, vključno z državljanstvom, imenom in družinskimi vezmi, kakor jih pravo priznava, države pogodbenice, ki priznavajo sistem posvojitev ali drugih oblik namestitve otrok, uvedejo pravne postopke za ponovni pregled postopkov za posvojitve ali namestitve in po potrebi za razveljavitev posvojitve ali namestitve otrok, povezanih s prisilnim izginotjem.
5.
V vseh primerih in zlasti pri vseh zadevah v zvezi s tem členom je najpomembnejša korist otroka, in otrok, ki je sposoben oblikovati svoja stališča, mora imeti pravico do njihovega svobodnega izražanja, pri čemer se otrokova stališča ustrezno upoštevajo v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.