1.
Regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno. Višina regresa je določena v tarifni prilogi.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Do regresa za letni dopust so upravičeni:
-
delavci, ki so na dan izplačila regresa za letni dopust v rednem delovnem razmerju v podjetju in imajo najmanj 6 mesecev skupne delovne dobe; v primeru, da so sklenili delovno razmerje v podjetju po 1. 1. tekočega leta, jim regres za letni dopust pripada samo v primeru, če je bilo to dogovorjeno ob sklenitvi delovnega razmerja;
-
delavci, ki na dan izplačila regresa za letni dopust niso več v delovnem razmerju v podjetju, vendar so v času od 1. 1. tekočega leta do dneva izplačila regresa izkoristili najmanj polovico pripadajočega dopusta za tekoče leto;
-
delavci, ki so sklenili delovno razmerje v podjetju po izplačilu regresa, če je bilo to dogovorjeno ob sklenitvi delovnega razmerja;
-
delavci, ki so v skladu z določilom 57. člena zakona o delovnih razmerjih upravičeni do sorazmernega letnega dopusta.
Delavcem iz zadnje alinee predhodnega odstavka pripada sorazmerni del regresa za letni dopust, in sicer glede na pripadajoče število dni letnega dopusta. Drugim delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v tekočem letu, pripada samo razlika med regresom, ki so ga prejeli v prejšnjem podjetju, in regresom, izplačanim v podjetju, v katerem so sklenili delovno razmerje. Ostalim delavcem iz predhodnega odstavka pa pripada celoten znesek regresa, določen v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Vsem delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev regresa za letni dopust, se mora le-ta izplačati najkasneje do 31. 7. tekočega leta, ostalim delavcem pa najkasneje do konca leta.
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 60%
– za 20 let delovne dobe 80%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
Podjetje lahko v podjetniški pogodbi ali internem aktu opredeli nagrado za jubileje v podjetju.
3.
Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih neto plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določilom prvega odstavka 3. točke tega člena pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača najožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
V primeru smrti delavca pripada ožjemu svojcu solidarnostna pomoč v višini treh povprečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Delavcu se na predlog socialne službe podjetja dodeli solidarnostna pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
-
ob smrti ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, če živijo v skupnem gospodinjstvu),
-
ob nastanku težje invalidnosti (II. kategorija invalidnosti, 70% telesna okvara delavca),
-
več kot tri mesece neprekinjene odsotnosti delavca zaradi bolezni ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer,
-
elementarne nesreče ali požara ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer.
Za ugotavljanje stvarnih socialnih razmer se upoštevajo:
-
materialne razmere družine,
-
zdravstveno stanje družinskih članov,
Pobudo za dodelitev socialne pomoči lahko poda tudi sindikat ali posamezni delavec.