a)
Nobenemu delavcu, ne glede na dela in opravila, ki jih opravlja, in ne glede na plačilni razred ali izobrazbo, ni mogoče odrekati pravice do dajanja inovacijskih predlogov in do pravičnega nadomestila za uporabo inovacije.
b)
Kot inovacijo, pri kateri je delavec upravičen do nadomestila, se smatra:
c)
Osnova za izračun nadomestila je čista gospodarska korist, ko jo podjetje ugotovi z izračunom ali oceno na osnovi razlike med stanjem pred inovacijo in po njej, in se izraža kot materialna ali nematerialna korist, zlasti pa v:
d)
Višina nadomestila, ki ne more biti nižja od 3% čiste gospodarske koristi, je lahko odvisna tudi od:
e)
Če zakon ne določi drugače, je delavec upravičen do nadomestila ves čas uporabe inovacij, a najdlje:
f)
Podrobnejša merila za priznavanje inovacij in določanje višine nadomestila se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali drugem splošnem aktu organizacije, kjer se določijo tudi druge oblike spodbujanja in nagrajevanja inovativnosti, kot so na primer: