Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih

88. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. Pri tem se upošteva proizvodni program, ki je podlaga za uvedbo komasacije.

Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enako skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površin, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površin po 90. členu zakona.

Na območjih, ki so predvidena za trajne nasade, namakalne in druge naprave, se dodelijo zemljišča tudi v skladu s tehničnimi pogoji za tako ureditev zemljišč.

Udeležencem, ki se po zakonu ne štejejo za kmete, se iz komasacijskega sklada dodelijo za kmetijsko proizvodnjo manj primerna zemljišča v posebnem bloku parcel ali na robu komasacijskega območja.

Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko; če dobi zemljišče manjše skupne vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika v skladu z vrednostjo kot je navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč. Razliko je potrebno plačati v osmih dneh po prejemu odločbe o novi razdelitvi zemljišča. Če se v pritožbenem postopku ugotovi še nadaljnja razlika, se le-ta poravna praviloma v denarju po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč. V tem primeru se vrednost kmetijskega zemljišča, navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč, valorizira glede na splošno gibanje cen.

Pri novi razdelitvi zemljišč se mora poleg navedenih pogojev upoštevati še naslednje:

na območju komasacije, kjer je predvidena in dogovorjena skupna proizvodnja, se ne izvede zamejničenje novih parcel, ali pa se izvede tako, da ne ovira skupne obdelave;

na območjih, ki so predvidena za ureditev po prvem in drugem odstavku tega člena, se udeležencem, ki se ne vključijo v tako proizvodnjo, dodelijo zemljišča na drugih delih komasacijskega območja. Če takih zemljišč ni, se lahko zamenjajo za zemljišča izven komasacijskega območja. Če tudi takih zemljišč ni dovolj, se nekmetom izplača odškodnina za zemljišča po predpisih o razlastitvi, zemljišča pa se prenesejo v družbeno lastnino;

udeležencem, ki vložijo v komasacijski sklad kmetijska zemljišča v skupni površini manjši kot 1.000 m2, praviloma dodelijo nova zemljišča na robu komasacijskega območja;

zemljišča v skupni lastnini ali solastnini članov enega gospodinjstva se obravnavajo kot ena sama proizvodna enota;

drugi pogoji in opredelitve za razdelitev, ki so določeni v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka.

Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Metode in načine vrednotenja ter postopek poravnave razlik predpiše republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona."