Ta vsebina je neaktualna
Osnova iz prvega odstavka 230. člena tega zakona se za zavarovance iz 11. člena tega zakona določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani plačani prispevki za obvezno socialno zavarovanje zavarovanca in znižanje davčne osnove, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in sicer:
Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna davka iz dejavnosti in glede na podatke o povprečni plači za leto, na katero se nanaša davek iz dejavnosti.
Prispevki se obračunavajo in plačujejo od osnov, ki veljajo v tekočem obdobju.
Zavarovanec se lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen skladno s prvim odstavkom tega člena, vendar največ od zneska v višini najvišje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke iz 44. člena tega zakona.
Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, in bi plačevanje prispevkov od osnove iz drugega odstavka prejšnjega člena ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje, kar potrdi pristojni zavod za zaposlovanje, lahko pri zavodu zahteva znižanje zavarovalne osnove vendar največ do zneska najnižje zavarovalne osnove iz 231. člena tega zakona. O zahtevi odloči zavod z odločbo, ki jo posreduje pristojnemu davčnemu organu.
Podrobnejše določbe o določanju zavarovalnih osnov, o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove in drugih postopkih določi minister, pristojen za finance, v soglasju z zavodom.