Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja

Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja se zavrne, če ocenjena obstoječa obremenitev ali vsota obstoječe in dodatne obremenitve razvidno kaže, da je na katerem koli merilnem mestu na območju vrednotenja presežena mejna letna koncentracija ali ciljna letna vrednost snovi v zunanjem zraku iz predpisa, ki ureja koncentracijo te snovi v zunanjem zraku.

Vloga za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja se zavrne, če je iz ocenjevanja celotne obremenitve razvidno, da so za katerokoli merilno mesto na območju vrednotenja izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se okoljevarstveno dovoljenje na območjih vrednotenja, na katerih je presežena mejna letna koncentracija ali ciljna letna vrednost v zunanjem zraku in za to območje ni sprejet načrt za kakovost zraka, ki upravljavcem posameznih naprav nalaga obveznosti za zmanjševanje emisij iz teh naprav v celotni obremenitvi na območju vrednotenja, izda, če njena dodatna obremenitev na območju vrednotenja zaradi emisije teh snovi ne presega treh odstotkov predpisane mejne letne koncentracije ali ciljne letne vrednosti v zunanjem zraku.

Okoljevarstveno dovoljenje se pod pogoji iz prejšnjega odstavka izda tudi za obstoječe naprave, na katerih se namerava izvesti sprememba, zaradi katere bi se emisije iz celotne naprave po spremembi povečale, tako da bi obstoječa naprava postala naprava, za katero je treba zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka.

Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se okoljevarstveno dovoljenje na območjih vrednotenja, na katerih je presežena mejna letna koncentracija ali ciljna letna vrednost v zunanjem zraku in za to območje ni sprejet načrt za kakovost zraka, ki upravljavcem posameznih naprav nalaga obveznosti za zmanjševanje emisij iz teh naprav v celotni obremenitvi na območju vrednotenja, izda za obstoječe naprave, za katere je treba zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, katerih dodatna obremenitev na katerem koli merilnem mestu na območju vrednotenja presega tri odstotke predpisane mejne letne koncentracije ali ciljne letne vrednosti v zunanjem zraku, in sicer za:

obstoječe naprave, za katere je treba zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, se v okoljevarstveno dovoljenje dodajo zahteve v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe;

obstoječe naprave, za katere je treba zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka in se namerava izvesti sprememba, ki bo vplivala na povečanje emisij iz celotne naprave po spremembi, se okoljevarstveno dovoljenje izda, če se masni pretok iz naprave po spremembi ne poveča, pri čemer se v okoljevarstveno dovoljenje doda zahteve v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se okoljevarstveno dovoljenje za naprave, za katere je treba zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, na območjih vrednotenja, na katerih je presežena mejna letna koncentracija ali ciljna letna vrednost v zunanjem zraku in je za to območje sprejet načrt za kakovost zraka, ki upravljavcem posameznih naprav nalaga obveznosti za zmanjševanje emisij iz teh naprav v celotni obremenitvi na območju vrednotenja, izda v skladu s temi obveznostmi.

Zmanjševanje emisij iz naprav iz prejšnjega odstavka zajema zlasti:

dodatne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisij v skladu s 33. do 36. členom te uredbe;

omejitve uporabe ali proizvodnje surovin, goriv ali proizvodov, ki povzročajo večje emisije snovi in njihovo zamenjavo s takimi, ki povzročajo manjše emisije snovi;

dodatne omejitve masnih pretokov in emisij snovi iz naprave z obratovanjem pri manjši zmogljivosti od proizvodne zmogljivosti naprave;

uvedbo najboljših referenčnih razpoložljivih tehnik, z uporabo katerih se dosežejo nižje mejne vrednosti emisije od predpisanih;

drugi organizacijski ukrepi, ki vplivajo na zmanjševanje emisij iz naprave.«.