TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Ni sporno, da so bile storitve čiščenja, zaračunane s storniranimi računi, dejansko opravljene. Tožnica pa trdi, da so bile opravljene nekvalitetno, zato je naknadno odstopila od pogodbe. Svoje trditve o nekvalitetno opravljenih storitvah je v postopku pred davčnim organom dokazovala z razvezo pogodbe, s čimer tudi po presoji sodišča navedenega dejstva ni uspela dokazati. Ni namreč sporno, da je družba C., d. o. o., kot podizvajalec družbe A. prostore hotela čistila v daljšem časovnem obdobju (več let), da se je pogodba sproti podaljševala za eno leto, da so bili računi na njeni podlagi izdani sproti (mesečno) in v celoti plačani ter da pisnih reklamacij o slabi izvedbi storitev tožnica ni predložila, ampak je reklamacije, ki so res lahko dane tudi ustno, zgolj zatrjevala. Nedokazana tako ostaja trditev, ki je tudi sicer življenjsko neprepričljiva, da je po več letih nemotenega izvrševanja pogodbe od nje odstopila zaradi domnevno slabo izvedenih storitev in da se je pogodbena partnerica strinjala z vračilom celotnega zneska plačil (in ne npr. le delnim vračilom glede na to, da je čiščenje vsaj v nekem obsegu nesporno bilo opravljeno). Način vračila, ki je bil izveden s konverzijo v posojilo, pri tem sam po sebi ni odločilen, zato sodišče zavrača tožbene ugovore glede kršitve načela materialne resnice.