Projekt za pridobitev dovoljenja za gradnjo avtoceste in nanjo vezanih ureditev mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste
Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi, izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
Ob avtocesti, deviacijah in rampah je treba uporabiti enostranske odbojne ograje z distančniki s pripadajočimi zaključnicami. Višina zgornjega roba ograje je 75 cm nad voziščem, od roba asfalta je odmaknjena min 0,50 m. Ograje so opremljene s svetlobnimi odbojniki.
Križanje avtoceste z G I-3 pri Pernici je treba izvesti tako, da se ohranijo značilne vedute v obeh smereh, pretočnost prostora in povezanost prostorskih prvin.
Posebej je treba označiti spremenjene navezave na dostopne poti do območij rekreacije in na vinske turistične ceste.
Objekti na avtocesti
Vse cestne objekte (mostove, podhode, prepuste) je treba oblikovati v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v odvisnosti od urbane in krajinske podobe prostora tako, da se čimbolj vključijo v okolje.
Oporni in podporni zidovi naj bodo strukturirani ali obloženi s kamnito oblogo.
Konstrukcije viaduktov in mostov morajo biti transparentne.
Konstrukcija nadvoza glavne ceste pri Pernici mora biti izvedena tako, da se ohranjajo značilni pogledi na in s kulturnega spomenika v širši prostor, pretočnost prostora in povezanost prostorskih prvin.
Oblikovanje portalov pokritega vkopa pri Močni mora biti ločeno: vzhodni portal mora biti zaradi pravokotnega vstopa oblikovan poudarjeno, zahodni pa zaradi poševnega vstopa čimbolj nepoudarjeno.
Priključek
Območje priključka mora biti arhitekturno in krajinsko oblikovano; ureditev celotnega območja priključka mora biti izdelana v krajinsko ureditvenem načrtu.
Protihrupne zaščite
Varovalne in protihrupne zaščite morajo biti locirane tako, da ne poudarjajo avtocestnega telesa pri pogledih z varovane naravne in kulturne dediščine.
Izvesti je treba transparentne protihrupne zidove na lokacijah, opredeljenih v 25. členu te uredbe.
Posegi v obcestni prostor
Obcestni prostor je treba urejati z upoštevanjem reliefnih značilnosti prostora, krajinskih vzorcev, sonaravnega urejanja potokov in jezer, obsaditvijo protihrupnih zidov ter z obnovo gozdnih robov. Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrt morajo biti v skladu z izhodišči lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora. Z urejanjem obcestnega prostora je treba pričeti takoj po zaključnih zemeljskih delih in ga dokončati še pred začetkom obratovanja avtoceste.
Pri poteku avtoceste skozi gričevnat svet je treba upoštevati naslednja izhodišča:
-
vkopne brežine naj bodo položne; primeren naklon je 1:3 ali več,
-
pri oblikovanju vkopov do globine 6 m je izvesti enotno brežino,
-
pri vkopih globine 6-15 m je na sredi višine izvesti bermo širine 3 m,
-
za vkope globje od 10 m je treba izvesti opiranje z zidom višine 5-6 m,
-
nasipne brežine je treba izvesti v naklonu 1:2 ali 1:2,5; kjer je mogoče tudi 1:3 ali več; uporabijo se lokalni glineni materiali,
-
pri izvedbi bočnih nasipov je treba posebej urediti peto nasipov, njihovo odvodnjavanje ter zasaditev brežin z avtohtonim, hitro rastočim rastlinjem,
Oblikovanje brežin v vkopu se izvede položno z zaokroženimi izteki v obstoječi teren med km 5+940 do km 6+060 na severni strani ter med km 6+620 – km 6+820 na severni in južni strani. Brežine se uredijo samo z zemljino; urejanje z betonskimi elementi ni dopustno.
Med km 6+640 – km 6+800 je treba brežine v vkopu na severni in južni strani utrditi s popleti. Obsaditi oporni zid s popenjalko na sledečih območjih 5+745 do km 5+830 na severni strani, km 5+640 do km 6+780 na severni strani.
Oblikovanje brežin v nasipu z manjšo višinsko razliko je treba izvesti položno s konkavnim iztekom v teren na sledečih mestih:
-
med profilom 170 rampe 806 -2,2-1 in do km 0+080 na severni in južni strani,
-
med km 0+100 – km 0+460 na severni strani,
-
med km 0+100 – km 0+820 na južni strani,
-
med km 1+100 – km 2+060 na južni strani,
-
med km 2+100 – km 2+520 na južni strani v presledkih zaradi prečkanja potokov,
-
med km 2+580 – km 2+640 na severni strani,
-
med km 3+640 – km 4+120 na južni strani,
-
med km 4+180 – km 5+040 na južni strani s presledki stare struge Pesnice in priključka Pernica.
Brežine v nasipu z večjo višinsko razliko je treba v peti nasipa rahlo konkavno oblikovati in vključiti v obstoječi teren z zasipom. Berma se na zgornji strani rahlo zaokroži. Oblikovanje se izvede na naslednjih mestih:
-
med km 6+840 do km 7+200 na severni strani,
-
med km 6+810 do km 7+800 na južni strani s presledki prečkanja potoka in lokalne ceste,
-
med km 7+720 do km 7+800 na severni strani.
Zeleni pas ob protihrupnih zidovih se izvede z zasaditvijo dreves, grmovnic in mestoma popenjalk na naslednjih mestih:
-
za protihrupno ograjo med km 0+540 -2+120 na severni strani,
-
za protihrupno ograjo med km 2+720 – km 3+120 na južni strani v smeri proti kraju Pernica,
-
ob protihrupni ograji med km 3+540 – km 3+600 na južni strani,
-
ob protihrupni ograji med km 4+400 – km 4+600 na severni strani,
-
ob protihrupni ograji med km 5+320 – km 5+540 na severni strani,
-
ob protihrupni ograji med km 7+280 – km 7+600 na severni strani.
Vse zasaditve (vključno z pogozditvijo) se izvedejo z avtohtono vegetacijo. Vmesni ločilni pas je treba zatraviti kolikor to dopuščajo pogoji odvodnje. Opuščene dele glavne ceste in drugih cest je treba reliefno preoblikovati in zatraviti oziroma zasaditi v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora.
Pri ureditvi zelenih površin je treba upoštevati naslednje pogoje:
Točkovne zasaditve v krajini se izvede sklenjeno v kombinaciji dreves in grmovnic na sledečih lokacijah:
-
med km 0+040 – km 0+080 na severni in južni strani,
-
med km 2+060 – km 2+100 na južni strani ob cesti,
-
med km 4+120 – km 4+180 na južni strani,
-
med km 5+100 – km 5+160 na južni strani,
-
med km 7+060 – km 7+100 na severni strani.
Gozdne robove je treba obnoviti z uporabo grmovnih in mestoma drevesnih vrst na naslednjih lokacijah:
-
v območju razcepa Dragučova na severni strani rampe 806-2,2-4,
-
med km 6+340 – km 6+500 na severni strani kolikor pride do poškodb,
-
med km 6+400 – km 6+520 na južni strani kolikor pride do poškodb.
Na manjših površinah se pogozdi vmesni prostor na območju razcepa Dragučova. Kot ozki pasovi se izvede pogozditev na severni strani avtoceste med km 0+820 – km 0+980 in km 0+580 – km 1+840 ter med km 1+980 – km 2+300 na severni strani. Pogozditi je treba tudi vmesni prostor v priključku “Pernica“ med km 4+700 – km 4+780.
Optično vodenje in optično zaključevanje ceste z vegetacijo
Optično vodenje ceste je treba zagotoviti z zasaditvijo na zunanji strani krivine avtoceste:
-
v območju razcepa Dragučova,
-
v območju priključka Pernica med km 4+660 – km 4+960 na severni in južni strani avtoceste,
-
v območju lokalne ceste med km 5+600 – km 5+800 na severni strani avtoceste,
-
v območju lokalne ceste med km 7+400 – km 7+440 na severni in južni strani avtoceste.
Označevanje posebnih dogodkov
Z zasaditvijo se opozarja voznika na možno spremembo na vozišču (mokro cestišče zaradi prečkanja ali bližine vodotoka, pogostost različnih živalskih vrst ob cesti zaradi prehoda za živali). Označevanje posebnih dogodkov se kot opozorilo vozniku izvede z manjšimi vegetacijskimi sestoji z drevesnimi in grmovnimi vrstami na naslednjih mestih:
-
med profili 160 – 162 rampe 806-2,2-1 v območju razcepa Dragučova,
-
med km 0+060 – 0+120 na severni strani,
-
med km 0+820 – km 0+940 na severni in južni strani.
Obsaditev zemeljskih zadrževalnikov
Ne glede na funkcijo je treba z avtohtono vegetacijo obsaditi naslednje zemeljske zadrževalne bazene:
-
v območju razcepa Dragučova v smeri proti Lenartu (ob potoku Črnec) na severni strani,
-
med km 2+360 do km 2+420 na južni strani,
-
med km 3+560 do km 3+630 na južni strani,
-
med km 5+600 do km 5+660 na severni strani,
-
med km 6+900 do km 6+940 na južni strani,
-
med km 7+380 do km 7+ 400 na južni strani,
-
med km 7+640 do km 7+680 na severni strani.
Nadomestni biotopi
Ohraniti ali nadomestiti je treba vodni biotop med km 7+440 – km 7+480 na severni strani avtoceste.
Ohranitve močvirskega travnika
Ohraniti je treba močvirski travnik južno od avtoceste ob Perniškem jezeru med km 2+720 – 3+000. Gradbena operativa ne sme posegati v močvirske travnike v območju Močne pod viaduktom 0806 – 2,6 – 4. med km 6+540 -km 6+780.
Zaščita pred erozijo
Zaradi glinasto peščene preperinske plasti v primerih, ko ni vegetativne zarasti in poraslosti, nastopa površinska erozija v strugah površinskih odvodnikov pa bočna erozija.
Večjo erozijo je pričakovati takoj po izvedbi regulacij, ko brežine še ne bodo zaraščene. Erozijo in sproščanje plavin je treba zmanjšati s protierozijskimi ukrepi v strugah vodotokov ter s preprečevanjem površinske erozije na kmetijskih površinah. Za omejevanje erozije z razgaljenih površin in gradbišča je potrebno začasno urediti in sproti, takoj po končanih zemeljskih delih, sanirati vsa odvodnjavanja. Za omejevanje erozije iz trajnih deponij je treba urediti odvodnjavanja na območju deponij, v vkopih je treba izvesti kanalete ali obojestranske vzdolžne drenaže. Na pobočju Močne je treba izvesti prečne drenaže, prav tako na globokih vkopih z medplastmi peska. Vode zajete na višjih etažah je treba zajeti s kanaletami na vmesni bermi in jih speljati v muldo ali koritnico ob dnu vkopa.
Zagotavljanje stabilnosti in nosilnosti tal
Za zagotavljanje stabilnosti terena je treba pri poteku avtoceste skozi gričevnat svet načrtovati temu primerne rešitve. Za nasipe na mokrih ter slabo nosilnih površinah je treba izvesti bočne nasipe oziroma drugo obliko stabilizacije. Pri izvedbi bočnih nasipov je treba posebej urediti peto nasipov in njihovo odvodnjavanje. Pri izvedbi vkopov je treba preprečiti zaprtje precednic podtalnice; večje izvire iz vložkov peskov je treba posebej odvajati in ob nevarnosti porušitve brežine vgraditi dodatna prečna rebra. Zagotoviti je treba primerno odvodnjavanje v trasi zajetih meteornih in pobočnih vod.
Odlagališča presežkov materiala je treba urediti tako, da se prilagodijo konfiguraciji obstoječega terena s primerni nakloni in da je možna kontinuirana povezava s sosednjimi kmetijskimi zemljišči. Za območje, ki se vrne urbani rabi je treba prostor končno oblikovati tako, da je možna funkcionalna navezava na obstoječe cestno omrežje.