Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka

Če izdano pravnomočno vodno dovoljenje, koncesijska pogodba, koncesijski akt ali projektna dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano pravnomočno gradbeno ali uporabno dovoljenje, ne vsebuje določitve vrednosti pretoka, opredeljenega kot biološki minimum, minimalni pretok ali ekološko sprejemljivi pretok, organ, ki je izdal akt o vodni pravici, po uradni dolžnosti določi ekološko sprejemljivi pretok v skladu s 7. oziroma 8. in 9. členom te uredbe.

Če za določitev ekološko sprejemljivega pretoka pri podeljeni vodni pravici ne obstajajo merjeni hidrološki podatki državnega hidrološkega monitoringa, je za določitev ekološko sprejemljivega pretoka treba izdelati oceno vrednosti srednjega malega pretoka in srednjega pretoka iz tretjega oziroma četrtega odstavka 6. člena te uredbe, ki jo zagotovi imetnik vodne pravice.

Če imetnik vodne pravice iz prejšnjega odstavka ne predloži obrazložitve hidroloških izhodišč v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe, izdelavo ocene vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema na stroške imetnika vodne pravice zagotovi ministrstvo, razen če imetnik vodne pravice predloži študijo iz 8. člena te uredbe.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se določi nižja vrednost ekološko sprejemljivega pretoka od vrednosti, določene v skladu s 7. in 9. členom te uredbe, če gre za:

odvzem površinske vode za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je to potrebno za nemoteno oskrbo prebivalcev s pitno vodo,

odvzem površinske vode za proizvodnjo električne energije v mHE in je to potrebno za ohranitev 85 odstotkov povprečne letne proizvodnje električne energije v obravnavani mHE, določene kot aritmetično povprečje letnih vrednosti proizvodnje električne energije v opazovalnem obdobju iz 1. točke 4. člena te uredbe oziroma v obdobju obratovanja mHE,

odvzem površinske vode za namakanje in je to potrebno za ohranitev 85 odstotkov povprečne letne kmetijske proizvodnje na območju obravnavanega namakalnega sistema, določene kot aritmetično povprečje letnih vrednosti kmetijske proizvodnje v opazovalnem obdobju iz 1. točke 4. člena te uredbe oziroma v obdobju obratovanja namakalnega sistema,

odvzem površinske vode za vzrejo salmonidnih vrst rib in je to potrebno zaradi preprečitve pogina rib v ribogojnici,

odvzem površinske vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib in je to potrebno zaradi preprečitve izsušitve ribnika zaradi izhlapevanja.

V primerih iz prejšnjega odstavka vrednost faktorja f ne sme biti nižja od:

0,3 pri povratnem kratkem ali dolgem odvzemu in

0,6 pri nepovratnem odvzemu.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se nižja vrednost ekološko sprejemljivega pretoka od vrednosti v skladu s 7. in 9. členom te uredbe lahko določi tudi za iztok iz akumulacije, če bi zaradi slabe kakovosti vode v akumulaciji iztekajoča voda škodljivo vplivala na stanje površinske vode na mestu odvzema ali dolvodno od mesta odvzema.

Ekološko sprejemljivi pretok se v primerih iz četrtega in šestega odstavka tega člena določi na podlagi strokovnega predloga ekološko sprejemljivega pretoka, ki pripravi Inštitut za vode Republike Slovenije.