1. Vsaka država pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev jurisdikcije za kazniva dejanja iz 2. člena, če
2. Država pogodbenica lahko vzpostavi svojo jurisdikcijo za ta kazniva dejanja, tudi če:
3. Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi te konvencije ali pristopu k njej vsaka država pogodbenica uradno obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov o jurisdikciji, ki jo je po notranjem pravu vzpostavila v skladu s prejšnjim odstavkom. Če pride do kakšne spremembe, država pogodbenica takoj uradno obvesti generalnega sekretarja.
4. Vsaka država pogodbenica prav tako sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev jurisdikcije za kazniva dejanja iz 2. člena, če je domnevni storilec na njenem ozemlju, ona pa te osebe ne izroči kateri koli državi pogodbenici, ki je vzpostavila jurisdikcijo v skladu s prvim ali drugim odstavkom.
5. Ta konvencija ne izključuje izvajanja kazenske jurisdikcije, ki jo je država pogodbenica vzpostavila v skladu s svojim notranjim pravom.