21. člen
(reliefno oblikovanje)
(1)
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in mora zagotoviti:
-
skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne kot na ekološke značilnosti,
-
boljše optično vodenje in
-
odpiranje prostora v smeri zanimivih pogledov.
(2)
Med gradnjo je treba zagotoviti:
-
čim manjše posege v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev,
-
odkrivanje tal v čim manjšem obsegu,
-
sprotna ozelenitev brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije,
-
da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute značilne reliefne oblike in struge vodotokov.
(3)
Preoblikovanje reliefa na obravnavanem odseku vključuje izvedbo usekov in nasipov in posege, ki bodo potrebni na vstopnih delih predora Markovec. Pri izvedbi usekov se zaokrožijo zgornji deli brežin, pri izvedbi nasipov se zaokrožijo spodnji deli brežin.
(4)
Večje brežine vkopov in nasipov se izvajajo z vmesnimi terasami, ki se izvedejo v smereh značilnih obstoječih obdelovalnih teras. Vsi posegi v reliefno zgradbo se izvedejo tako, da bodo novo oblikovane brežine speljane v obstoječi relief na obrobju posegov.
(5)
Vse sanacije reliefa na območjih opuščenih cestnih odsekov, priključnih krakov in poljskih poti se izvedejo z zasipanjem oziroma izkopom zgornjih plasti opuščenih vozišč ter s poravnavo terena in oblikovanjem površinskega pokrova.
(6)
Pri obsežnejših preoblikovanjih reliefa se upoštevajo naslednje ureditve:
-
km 0,920: na območju Semedele (Koper) se hitra cesta dvigne in vstopa v predor Markovec. Na južnih straneh obeh portalov se uredita oporna zidova, območje nad zidovoma se utrdi z uporabo biološko-inženirskih ukrepov. Po potrebi se izvedejo še ukrepi za preprečevanje padanja kamenja na cestišče. Del nad vhodnima portaloma se delno nasipa in zasadi. Ob desni cevi se uredi plato – prostor za pogonsko centralo;
-
km 3,100: na območju izhoda iz predora Markovec (območje kmetije Božič) bo med gradnjo potreben začasen izkop. Po izgradnji predora se območje nad levo in desno cevjo zasipa in delno zasadi (obnovi vinograd). Ob levi cevi se uredi plato – prostor za pogonsko centralo;
-
km 3,140 do 3,200: severno od ceste, za protihrupnim zidom se uredi zasipanje terena z odvečnim materialom in delno zasadi (obnovi vinograd);
-
km 3,220 do 3,340: severno od ceste za protihrupnim zidom se nasipna brežina raztegne do brežine potoka Pivol;
-
km 3,340 do 3,490: severno od hitre ceste se uredi večji nasip. Spodnji deli nasipa se zaokrožijo, prav tako deli nasipa ob podvozu pod hitro cesto;
-
km 3,500 do 3,740: južno od hitre ceste se uredi večji usek. Pobočje brežine se členi s posameznimi terasami, ki se navezujejo na okoliške terase. Vkopi v pobočje se oblikujejo z zaokrožitvijo zgornjih delov vkopa;
-
km 3,780 do 4,000: južno od hitre ceste se uredi večji usek. Pobočje brežine se členi s posameznimi terasami, ki se navezujejo na obstoječe okoliške terase. Vkopi v pobočje se oblikujejo z zaokrožitvijo zgornjih delov vkopa;
-
km 4,140 do 4,260: hitra cesta poteka na nasipu, v podvozu jo prečka lokalna cesta. Pobočje brežin se členi s posameznimi terasami. Pete nasipov se zaokrožijo;
-
km 4,400 do 4,520: priključek Izola. V predelih med priključnimi cestami se nasipa del viškov izkopanega materiala. Teren se uredi zvezno, z najvišjo točko v sredini posameznega območja. Brežine usekov in nasipov se na stiku z obstoječim reliefom zaokrožijo. Na območju višjih brežin se uredijo terase, ki se navezujejo na okoliške terase;
-
km 4,520 do 4,680: priključka Izola. V pentlji priključnih cest na južni strani hitre ceste se po rušitvi objektov in dostopnih poti teren nasipa z viški izkopanega materiala, ki se oblikujejo v otok krožno – eliptične tlorisne zasnove;
-
nasutje Šared: v ozki grapi nad izvirom potoka Rikorvo se z nasipanim materialom uredijo terase s povprečno višino čela terase 1,7 m in nagibom brežine 1:1. Širina teras je 4,6 – 5 m, naklon teras 5%. Na stikih z okoliškim terenom bodo terase speljane v teren tako, da bodo čimbolj navezane na obstoječe obdelovalne terase. Na vrhu nasutja (pri naselju Šared) se teren oblikuje tako, da bo možna ureditev deviacij in križišča lokalnih cest (skladno z občinskim lokacijskim načrtom).
(7)
Vse ureditve, določene v tem členu, so prikazane v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta, zvezek III. Ureditvena situacija, merilo 1: 1000.