22. člen
(pogoji za krajinskoarhitekturne rešitve)
(1)
Oblikovanje reliefa se izvede tako, da se upošteva in prilagaja reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo in vertikalno zaokrožijo, med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme biti ostrih robov in prehodov v teren. Prepreči se nastajanje erozijskih žarišč in zagotovi se čim manjša vidna izpostavljenost.
(2)
Krajinska ureditev se izvede tako, da povzema vzorce vegetacijskih prvin, zasaditev se navezuje na naravno zaledje. Ohranjajo se kakovostni pogledi s trase štiripasovne ceste in okoliške krajine na objekte kulturne dediščine in odprt prostor.
(3)
Pogoji za obojestransko počivališče Podgorje so določeni v 10. členu te uredbe.
(4)
Območja priključkov se krajinsko uredijo.
(5)
Oporni objekti se, kadar je to mogoče, ob vznožju zasadijo s pasom grmovne vegetacije.
(6)
Opuščeni odseki lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti, priključkov in površine po odstranitvi objektov se reliefno oblikujejo glede na značilnosti naravnega terena in zasadijo.
(7)
Brežine reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se z oblikovanjem reliefa na krajših odsekih položno razširijo, brežina se oblikuje s spremenljivim naklonom tako, da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop živalim, predvsem dvoživkam. Brežine se po potrebi utrdijo s popleti, humusirajo in zatravijo, zgornji deli se zasadijo z lokalno značilnimi vrstami drevesne in grmovne vegetacije ter ob upoštevanju navezave na obstoječo vegetacijo.
(8)
Zemeljski zadrževalni bazeni se oblikujejo kot bajerji ali mrtvi rokavi z zemeljskimi brežinami tako, da je poseg v skladu z okolico.
(9)
Na mestih prečkanja gozda se posegi načrtujejo gospodarno tako, da je posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin čim manjši. Novo nastali gozdni robovi se oblikujejo z lokalno značilno vrstno in višinsko strukturo gozdne vegetacije.
(10)
V fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt krajinske ureditve obcestnega prostora, ki vsebuje:
(11)
Vzorci zasaditve se prilagajajo značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem glede na obstoječo, lokalno značilno vegetacijo tako v vrstni sestavi kakor v obliki. Upošteva se oblikovanje za doseganje optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora, zakrivanje pred nezaželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj. Na ravninskih območjih se ohranja preglednost prostora, zasaditev je predvsem na stikih poselitve z obcestnim prostorom.
(12)
Pri zasaditvah se upoštevajo varnostni odmiki od cestnega telesa in infrastrukturnih vodov. Pod daljnovodi je ponekod načrtovana le grmovna vegetacija. Prehodi med mešano, drevesno grmovno zasaditvijo in grmovnicami v varnostnih koridorjih daljnovodov se izvedejo postopno tako, da se ne ustvarjajo izrazite linije.
(13)
Na celotnem obravnavanem območju se ohranja drevesno in grmovno vegetacijo, katere odstranitev zaradi gradnje objektov in varnosti prometa ni nujno potrebna. Z novimi zasaditvami se mestoma zagotavlja čim manjšo vidno izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini.
(14)
Izbor rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Izbrane rastlinske vrste morajo dobro prenašati razmere v obcestnem prostoru (prah, plini, utrjevanje brežin, soljenje). Živice se oblikuje iz raznovrstnih rastlin, tako da v prostoru delujejo višinsko in tlorisno razgibano.
(15)
Pomembna je ustrezna priprava zemljišča že v fazi gradbenih del, tako da se na območjih vzpostavljanja novega gozdnega robu in na drugih območjih zasaditve zagotovi možnost za spontano zarast.
(16)
Izvedejo se rekultivacije: