3. člen
(območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta)
(1)
Vodja helikopterja glede na orografske in vremenske razmere izbere ustrezno območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta, pri čemer mora upoštevati varnostne zahteve iz te operativno-tehnične zahteve, operativnega priročnika operatorja in priročnika helikopterja.
(2)
Vodja helikopterja mora pred pričetkom pristanka nadleteti pristajalno mesto z namenom oceniti smer vetra, ustreznost pristajalnega mesta za varno izvedbo prileta, odleta in zgrešenega prileta, ustreznost pristajalnega mesta za varen pristanek oziroma pristanek v sili, možnost izvedbe manevra za izogib oziroma nadlet nevarnih ovir in podobno.
(3)
Vodja helikopterja mora med končnim priletom in vzletom zagotoviti bočno oddaljenost od nevarnih ovir v trenutku prileta in vzleta vsaj dva premera rotorja, in vertikalno vsaj 15 čevljev.
(4)
Za pristajalno mesto (TLOF) mora biti določena primerna površina brez nevarnih predmetov ali neravnin, ki presegajo omejitve helikopterja. Karakteristike pristajalnega mesta helikopterja so naslednje:
-
dolžina 2B,
-
širina 2B,
pri čemer B pomeni najdaljšo širino podvozja (kolesa, smuči ali plovci), razen če priročnik helikopterja ne določa drugačnih karakteristik pristajalnega mesta za določeno vrsto operacij.
(5)
Karakteristike območja končnega prileta in odleta (FATO) skupaj z varnim območjem helikopterja so naslednje:
-
dolžina pristajalnega mesta najmanj enaka ali večja dvakratni največji dolžini helikopterja,
-
širina pristajalnega mesta najmanj enaka ali večja dvakratni največji dolžini helikopterja, pri čemer mora širina varnega območja helikopterja najmanj 0,25 premera glavnega rotorja.