45. člen
(večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti in roki za njihovo odpravo)
Večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti so ugotovljene takrat, kadar visokošolski zavod ne izpolnjuje zakonskih določb ali standardov kakovosti iz teh meril. Zaviralno vplivajo na kakovost visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa in so take narave, da po presoji skupine strokovnjakov oziroma sveta agencije njihovih posledic ni mogoče odpraviti v obdobju treh mesecev.
Mednje spadajo predvsem:
1.
delovanje visokošolskega zavoda:
-
neustrezno razvijanje in opravljanje izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti na področjih in disciplinah, za katera je visokošolski zavod akreditiran ali s katerih ima akreditirane študijske programe,
-
neustrezni viri za praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju (materialni in kadrovski), kadar je to obvezni del študija,
-
notranja organiziranost visokošolskega zavoda, ki ne zagotavlja uresničevanja pravic in obveznosti vseh deležnikov,
-
onemogočanje delovanja ali razvijanja notranjega sistema kakovosti, kulture kakovosti in sklenitve kroga kakovosti;
2.
kadri:
-
znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo visokošolskih učiteljev, ki ni povezano s področjem predmetov v študijskih programih, katerih nosilci so,
-
nedoseganje minimalnih raziskovalnih standardov za doktorske študijske programe,
-
neustreznost mentorjev doktorskega študija,
-
strokovno in številčno pomanjkljiva kadrovska zasedba,
-
nezagotavljanje strokovnega razvoja kadrov ter pedagoškega razvoja visokošolskih učiteljev in sodelavcev;
3.
študenti:
-
neupoštevanje raznolikosti in potreb študentov,
-
onemogočanje sodelovanja študentov pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju;
4.
materialne razmere:
-
neustrezne knjižnične storitve,
-
izvajanje študija na neprimerni lokaciji (v neprimernih (neakreditiranih) prostorih z neustrezno opremo);
5.
notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa:
-
neustreznost evalvacije študijskega programa in samoevalvacijskega poročila o tem;
6.
spreminjanje in posodabljanje študijskega programa:
-
študijski program zaradi sprememb ni več vsebinsko in po sestavi dovršen, učni načrti in predmetnik niso več povezani s cilji in kompetencami programa,
-
spremembe so takšne narave, da je nastal nov program, in sicer sprememba KLASIUS-P-16 (razen podrobnih področij po KLASIUS-P-16 – tretja klasifikacijska raven), sprememba vrste programa (razen spremembe mednarodnega skupnega študijskega programa v študijski program za pridobitev izobrazbe, ki ga izvaja eden ali več slovenskih visokošolskih zavodov (v nadaljevanju: nacionalni študijski program) v skladu z Merili za mednarodno sodelovanje in skupnega študijskega programa slovenskih visokošolskih zavodov v študijski program, ki ga izvaja en slovenski visokošolski zavod), spremembe stopnje, spremembe temeljnih ciljev in večine kompetenc oziroma učnih izidov, ki se s programom pridobijo, lahko pa tudi zaradi spremembe imena in strokovnega naslova ipd.;
7.
izvajanje študijskega programa:
-
nezadostno (premajhno) število ur izvajanja študijskega programa (predavanj, vaj, seminarjev, praktičnega izobraževanja),
-
neprimeren način izvajanja študijskega programa, kadar je študentom onemogočeno pridobivanje s študijskim programom določenih kompetenc oziroma učnih izidov,
-
nevključevanje študentov v znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo v skladu s 33. členom ZViS,
-
neustrezno praktično izobraževanje študentov;
8.
neuskladitev že akreditiranih visokošolskih zavodov z določbami 14. člena ZViS v skladu z 38. členom ZViS-K.
Vse večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti se v povezavi z zunanjo in vzorčno evalvacijo študijskega programa ugotavljajo tudi pri mednarodni zvezi univerz, razen neskladnosti pod 8. točko drugega odstavka tega člena.
Kadar svet agencije podaljša akreditacijo za krajše obdobje ali ugotovi delno skladnost izvajanja študijskega programa in visokošolskemu zavodu naloži roke za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti, mora visokošolski zavod v dveh mesecih po prejetju odločbe sveta agencije (od dokončnosti odločbe) izdelati načrt za odpravo neskladnosti oziroma večjih pomanjkljivosti, navedenih v odločbi. Načrt mora vsebovati ukrepe in z njimi povezane naloge za odpravo neskladnosti oziroma večjih pomanjkljivosti, nosilce za izvedbo ukrepov in nalog ter natančne roke za njihovo izvedbo, pri čemer mora visokošolski zavod upoštevati roke, ki mu jih z odločbo naloži svet. Visokošolski zavod mora v obdobju do ponovne evalvacije agencijo sproti obveščati o opravljenih nalogah iz načrta.