Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času,ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– delo v popoldanski izmeni 10%,
– delo v nočni izmeni 10%,
– za čas pripravljenosti na domu 10%,
– za delo v deljenem delovnem času
a) za prekinitev dela več kot eno uro 15%
b) za prekinitev dela več kot dve uri 20%,
– dežurstvo 20%,
– nočno delo 50%,
– delo prek polnega delovnega časa 30%,
– delo v nedeljo 50%,
– delo na državne praznike oziroma dela proste dneve po zakonu 150%.
Za delo na dan državnega praznika oziroma po zakonu prostega dne, pripada delavcu poleg plače dodatek iz zadnje alinee prejšnjega odstavka za vsako opravljeno delovno uro, če mu ni mogoče zagotoviti prostega dne namesto dela na dan praznika ali prostega dne, oziroma 50% če tega koristi.
Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na dan praznika, oziroma dela prostega dneva po zakonu in dodatka za delo v nedeljo.
Dodatki se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
V podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalec določi dodatke za neugodne vplive okolja, ki so odvisni od stopnje obremenitve delavca. Dodatek se upošteva pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec izpostavljen negativnim vplivom okolja (na primer: visoke temperature, vlaga, para, hrup, sevanja, kemikalije, nevarnost infekcije, bleščeča svetloba, dim in podobno), pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim in pri delih, pri katerih delavec uporablja zaščitna sredstva; višina dodatka znaša najmanj 2% od zadnje znane povprečne plače v Republiki Sloveniji.