43. člen
Izobraževanje
Delavci se imajo pravico izobraževati v svojem lastnem interesu ali v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), in je to izobraževanje v interesu delodajalca pripada delavcu:
– 3 delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– 5 delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji,
– 10 delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– 10 delovnih dni za diplomo na višji in visoki šoli oziroma na fakulteti,
– 5 delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– 15 delovnih dni za magistrski izpit,
– 20 delovnih dni za doktorat.
Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka pripada delavcu odsotnost tudi na dan ko prvič opravlja izpit.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, krije delodajalec zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja
razen, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Delodajalec mora delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.
Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.