(1)
Če terjatev, zavarovana z notarsko hipoteko (v nadaljnjem besedilu: zavarovana terjatev), ob dospelosti ni plačana, lahko imetnik te hipoteke (v nadaljnjem besedilu: hipotekarni upnik) uveljavi pravico do prednostnega poplačila zavarovane terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: prednostna poplačilna pravica) tako, da opravi postopek za prodajo zastavljene nepremičnine v skladu s tem zakonom in doseže poplačilo zavarovane terjatve:
1.
iz prejete kupnine, če je postopek prodaje uspešen, ali
2.
tako, da prevzame lastninsko pravico na zastavljeni nepremičnini, če postopek prodaje ni uspešen.
(2)
Pravna dejanja v postopku prodaje zastavljene nepremičnine zaradi uveljavitve prednostne poplačilne pravice hipotekarnega upnika (v nadaljnjem besedilu: notarska prodaja) mora v imenu hipotekarnega upnika opraviti notar s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni za posamezno dejanje določeno, da ga mora opraviti hipotekarni upnik sam.
(3)
Hipotekarni upnik lahko zahteva, da v njegovem imenu izvede notarsko prodajo vsak notar (v nadaljnjem besedilu: zahteva za notarsko prodajo), ne glede na to, kateri notar je sestavil notarski zapis pravnega posla o ustanovitvi notarske hipoteke ali sporazum o neposredni izvršljivosti zavarovane terjatve.
(4)
Notarska prodaja je dovoljena, če so glede notarske hipoteke oziroma zavarovane terjatve v času, od katerega učinkuje zaznamba notarske prodaje iz 15.e člena tega zakona, izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
notarska hipoteka je vknjižena v zemljiški knjigi in pri njej zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo,
2.
zavarovana terjatev, glede katere je zaznamovana neposredna izvršljivost iz prejšnje točke, obstaja, je dospela in ni bila plačana,
3.
hipotekarni upnik je oseba iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona,
4.
dolžnik zavarovane terjatve in vknjiženi lastnik zastavljene nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: zastavitelj) sta osebi iz četrtega ali petega odstavka 2. člena tega zakona,
5.
notarska hipoteka je najzgodnejša po času začetka njenega učinkovanja glede na morebitne druge hipoteke ali zemljiške dolgove, vknjižene ali predznamovane glede zastavljene nepremičnine.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek notarska prodaja ni dovoljena:
1.
če je lastninska pravica na zastavljeni nepremičnini, ki naj bi bila predmet te prodaje, omejena z naslednjimi vpisi v zemljiški knjigi, ki učinkujejo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba notarske hipoteke:
-
predznambo lastninske pravice,
-
zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice,
-
zaznambo vrstnega reda za prenos lastninske pravice,
-
zaznambo izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe prenosa lastninske pravice ali
2.
če je glede zastavljene nepremičnine pred časom, od katerega učinkuje zaznamba notarske prodaje iz 15.e člena tega zakona, vložen predlog za vknjižbo prenosa lastninske pravice, o katerem še ni pravnomočno odločeno.
(6)
V postopku notarske prodaje se šteje, da je pogoj iz 2. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če hipotekarni upnik s pisno izjavo potrdi, da zavarovana terjatev obstaja, je dospela in ni bila plačana. Ta izjava mora vsebovati naslednje podatke o zavarovani terjatvi:
1.
višino neplačane glavnice,
2.
višino morebitnih pogodbenih obresti, obračunanih do dospelosti te terjatve,
3.
čas dospelosti in višino zamudnih obresti, obračunanih za čas od dospelosti terjatve do dneva izjave,
4.
skupni znesek zavarovane terjatve kot vsota neplačane glavnice in obračunanih obresti iz 2. in 3. točke tega odstavka.