(1)
Če terjatev, zavarovana z notarsko hipoteko (v nadaljnjem besedilu: zavarovana terjatev), ob dospelosti ni plačana, lahko imetnik te hipoteke (v nadaljnjem besedilu: hipotekarni upnik) uveljavi pravico do prednostnega poplačila zavarovane terjatve iz vrednosti zastavljene nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: prednostna poplačilna pravica) tako, da opravi postopek za prodajo zastavljene nepremičnine v skladu s tem zakonom in doseže poplačilo zavarovane terjatve:
(2)
Pravna dejanja v postopku prodaje zastavljene nepremičnine zaradi uveljavitve prednostne poplačilne pravice hipotekarnega upnika (v nadaljnjem besedilu: notarska prodaja) mora v imenu hipotekarnega upnika opraviti notar s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni za posamezno dejanje določeno, da ga mora opraviti hipotekarni upnik sam.
(3)
Hipotekarni upnik lahko zahteva, da v njegovem imenu izvede notarsko prodajo vsak notar (v nadaljnjem besedilu: zahteva za notarsko prodajo), ne glede na to, kateri notar je sestavil notarski zapis pravnega posla o ustanovitvi notarske hipoteke ali sporazum o neposredni izvršljivosti zavarovane terjatve.
(4)
Notarska prodaja je dovoljena, če so glede notarske hipoteke oziroma zavarovane terjatve v času, od katerega učinkuje zaznamba notarske prodaje iz 15.e člena tega zakona, izpolnjeni naslednji pogoji:
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek notarska prodaja ni dovoljena:
(6)
V postopku notarske prodaje se šteje, da je pogoj iz 2. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če hipotekarni upnik s pisno izjavo potrdi, da zavarovana terjatev obstaja, je dospela in ni bila plačana. Ta izjava mora vsebovati naslednje podatke o zavarovani terjatvi: