Uredba o shemah neposrednih plačil

Zagotavljanje površin z ekološkim pomenom se izvaja v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 46. člena Uredbe 1307/2013/EU ter drugim in devetim do desetim c odstavkom 45. člena Uredbe 639/2014/EU.

Kot površina z ekološkim pomenom se šteje:

zemljišče v prahi, kar pomeni, da na tej površini ni kmetijske proizvodnje vsaj v času od 1. januarja do 31. julija tekočega leta;

površina s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik, ali z mešanicami kmetijskih rastlin, ki vežejo dušik, in drugih kmetijskih rastlin. Kmetijske rastline, ki vežejo dušik, so: lucerna, detelje, krmni bob, bob, soja, grašica, volčji bob, grahor ali krmni grah. Mešanice kmetijskih rastlin, ki vežejo dušik, in drugih kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: mešanice) so mešanice krmnega graha in jarega ječmena, mešanice krmnega graha in ovsa, deteljno travne mešanice ali mešanice detelj, lucerne in trav, pri katerih je kmetijskih rastlin, ki vežejo dušik, več kot 50 odstotkov vzniklih rastlin. Kmetijske rastline, ki vežejo dušik, ali mešanice morajo biti prisotne na ornem zemljišču od 7. maja do tehnološke zrelosti oziroma do 30. septembra tekočega leta;

površina pod naknadnimi posevki ali podsevkom. Kot naknadni posevek se šteje mešanica vsaj dveh naslednjih kmetijskih rastlin: bela gorjušica, facelija, aleksandrijska detelja, perzijska detelja, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, krmna repica, krmna ogrščica, oljna redkev, oves, krmni radič, proso, ajda, rjava gorjušica, lan in grašica. Podsevek je podsevek trave ali stročnic med glavno kmetijsko rastlino. Kot stročnice za podsevek se štejejo detelje, navadna nokota, inkarnatka, krmni grah in deteljno travna mešanica. Površine pod naknadnimi posevki ali podsevkom je treba vzdrževati od 15. avgusta do 16. oktobra tekočega leta;

zemljišče v prahi za medonosne rastline, kar pomeni, da je vsaj od 1. maja do 31. oktobra tekočega leta prisotna facelija ali ajda oziroma je vsaj od 15. aprila do 15. oktobra tekočega leta prisotna sončnica, lan, bela gorjušica ali oljna redkev. Prisotna je lahko mešanica medonosnih rastlin ali mešanica medonosne rastline ali medonosnih rastlin in drugih kmetijskih rastlin, če je medonosne rastline ali medonosnih rastlin več kot 50 % vzniklih rastlin in če se upošteva obdobje iz te alineje za tisto medonosno rastlino, ki je v mešanici v največjem deležu. V obdobju iz te alineje ni dovoljeno spravilo medonosne rastline ali medonosnih rastlin. Mulčenje ali košnja brez spravila je dovoljena le, če se nato zagotovi ponovna prisotnost medonosne rastline ali medonosnih rastlin.

Pri izračunu površin z ekološkim pomenom iz prejšnjega odstavka se uporabi utežni faktor v skladu s tretjim odstavkom 46. člena in prilogo X Uredbe 1307/2013/EU.

Najmanjša površina ornega zemljišča, ki se upošteva pri doseganju pragov in deleža iz prvega odstavka 46. člena Uredbe 1307/2013/EU, je 0,01 ha.

Naknadne posevke in podsevke iz tretje alineje drugega odstavka tega člena lahko nosilec kmetijskega gospodarstva zagotovi na lokaciji, ki se razlikuje od lokacije, navedene v zbirni vlogi za tekoče leto.

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je na površinah z ekološkim pomenom prepovedana v skladu z desetim b odstavkom 45. člena Uredbe 639/2014/EU. V zvezi s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev se s pregledi na kraju samem preverja:

dejansko stanje ornih površin, ki jih je nosilec prijavil kot površine z ekološkim pomenom na zbirni vlogi za tekoče leto;

podatke o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih vodi nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi;

račune, s katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik;

deklaracije uporabljenega semena oziroma sadik;

kopije deklaracij za seme oziroma sadike, ki so pridobljene od drugega KMG.

Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena se v skladu s prvim pododstavkom drugega odstavka 1. člena Izvedbenega sklepa Komisije 2022/484/EU za zbirno vlogo za leto 2022, iz uredbe, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022, zemljišče v prahi šteje za površino z ekološkim pomenom, čeprav je bilo uporabljeno za pašo, požeto za namene kmetijske proizvodnje ali je bilo obdelano. Uporablja se utežni faktor, določen za zemljišče v prahi iz priloge X Uredbe 1307/2013/EU.

Ne glede na šesti odstavek tega člena je v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 1. člena Izvedbenega sklepa Komisije 2022/484/EU na površinah iz prejšnjega odstavka, če so bila uporabljena za pašo, požeta za namene kmetijske proizvodnje ali so bila obdelana v letu 2022, dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev.