22. člen
(površine z ekološkim pomenom)
(1)
Zagotavljanje površin z ekološkim pomenom se izvaja v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 46. člena Uredbe 1307/2013/EU ter drugim in devetim do desetim c odstavkom 45. člena Uredbe 639/2014/EU.
(2)
Kot površina z ekološkim pomenom se šteje:
(3)
Pri izračunu površin z ekološkim pomenom iz prejšnjega odstavka se uporabi utežni faktor v skladu s tretjim odstavkom 46. člena in prilogo X Uredbe 1307/2013/EU.
(4)
Najmanjša površina ornega zemljišča, ki se upošteva pri doseganju pragov in deleža iz prvega odstavka 46. člena Uredbe 1307/2013/EU, je 0,01 ha.
(5)
Naknadne posevke in podsevke iz tretje alineje drugega odstavka tega člena lahko nosilec kmetijskega gospodarstva zagotovi na lokaciji, ki se razlikuje od lokacije, navedene v zbirni vlogi za tekoče leto.
(6)
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev je na površinah z ekološkim pomenom prepovedana v skladu z desetim b odstavkom 45. člena Uredbe 639/2014/EU. V zvezi s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev se s pregledi na kraju samem preverja:
(7)
Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena se v skladu s prvim pododstavkom drugega odstavka 1. člena Izvedbenega sklepa Komisije 2022/484/EU za zbirno vlogo za leto 2022, iz uredbe, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022, zemljišče v prahi šteje za površino z ekološkim pomenom, čeprav je bilo uporabljeno za pašo, požeto za namene kmetijske proizvodnje ali je bilo obdelano. Uporablja se utežni faktor, določen za zemljišče v prahi iz priloge X Uredbe 1307/2013/EU.
(8)
Ne glede na šesti odstavek tega člena je v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 1. člena Izvedbenega sklepa Komisije 2022/484/EU na površinah iz prejšnjega odstavka, če so bila uporabljena za pašo, požeta za namene kmetijske proizvodnje ali so bila obdelana v letu 2022, dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev.