Uredba o emisiji snovi in odstranjevanju odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida

Ne glede na drugi odstavek 10. člena te uredbe se za obstoječo napravo čezmerna obremenitev okolja v skladu z drugim odstavkom 10. člena te uredbe ne vrednoti, če:

ni ugotovljena čezmerna obremenitev okolja v skladu s prvim odstavkom 10. člena te uredbe,

upravljavec te naprave izvaja vse tehnično izvedljive in ekonomsko upravičene ukrepe za zmanjšanje ali preprečitev čezmerne obremenitve okolja zaradi odstranjevanja tekočih odpadkov iz prvega odstavka 14. člena te uredbe z izpuščanjem v vode in

so podatki o ukrepih iz prejšnje alineje in rokih za njihovo dokončanje vključeni v načrt ravnanja z odpadki iz 16. člena te uredbe.

Ne glede na tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge upravljavca obstoječe naprave za napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odstranjevanje tekočih odpadkov iz prvega odstavka 14. člena te uredbe z izpuščanjem v vodotok, katerega srednji mali pretok je manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka teh odpadkov, če:

gre za obstoječ iztok iz te naprave,

so za tehnološki postopek v napravi uporabljene najboljše razpoložljive tehnike,

predpisane mejne vrednosti emisij v vode niso presežene in

se v primeru posega v napravo ali spremembe tehnološkega postopka v napravi, ki povzroči spremembo v obratovanju naprave, zaradi te spremembe količina tekočih odpadkov, ki se odstranjujejo z izpuščanjem v vodotok, ne poveča.

Ne glede na 3. točko prvega odstavka 14. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge upravljavca obstoječe naprave za to napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odstranjevanje tekočih odpadkov iz prvega odstavka 14. člena te uredbe z izpuščanjem v vodno telo površinske vode ali njegov del, ki je čezmerno obremenjen z eno ali več snovmi, ki jih vsebujejo ti tekoči odpadki, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na drugi odstavek 14. člena te uredbe se pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obstoječe naprave šteje, da tekoči odpadki iz prvega odstavka 14. člena te uredbe vsebujejo težke kovine le v sledovih, če skupna masa kovin v vseh odpadnih vodah, ki se odvajajo v vode, in tekočih odpadkih iz 14. člena te uredbe ne presega:

0,2 kg na tono proizvedenega pigmentnega titanovega dioksida za vsoto kovin baker, cink, mangan in titan ter

0,03 kg na tono proizvedenega pigmentnega titanovega dioksida za vsoto kovin arzen, krom, nikelj, svinec in vanadij.

Pri odstranjevanju tekočih odpadkov z izpuščanjem v vode v skladu s 14. členom te uredbe se letna količina onesnaževal ne določa, če gre za obstoječo napravo in obstoječi iztok.

Ne glede na drugi odstavek 21. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge upravljavca obstoječe naprave za to napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da se namesto trajnih meritev snovi iz druge alineje drugega odstavka 21. člena te uredbe na izpustih iz razklopa in v delih naprave, kjer poteka razklop, izvaja trajne meritve in prikazovanje enakovrednih parametrov, pomembnih za učinkovito obratovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov, na podlagi katerih je možno trajno spremljati emisijo snovi iz druge alineje drugega odstavka 21. člena te uredbe na osnovi emisijskega faktorja. Upravljavec obstoječe naprave iz tega odstavka mora vsako leto potrditi veljavnost emisijskega faktorja z občasnimi meritvami emisij snovi, ki morajo zajeti vse faze razklopa.

Emisijski faktor iz prejšnjega odstavka in obveznost trajnega spremljanja ter prikazovanja enakovrednih parametrov, pomembnih za učinkovito obratovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov iz razklopa, se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka.