19. člen
(nadzorni in drugi ukrepi)
(1)
Nadzorni ukrepi in sankcije, ki jih izreče agencija v zvezi s kršitvami tega zakona ali Uredbe 2019/2033/EU, morajo biti učinkoviti pri odpravi kršitev, odvračilni glede nadaljnjih kršitev ter sorazmerni z vrsto in obsegom ugotovljene kršitve.
(2)
Za nadzor nad borznoposredniško družbo in podružnico investicijskega podjetja države članice se, če ta zakon ne določa drugače, v zvezi s postopkom nadzora smiselno uporabljajo 340., 341., 347. do 349. in 493. člen ZTFI-1.
(3)
Za namene 35. člena, 54. člena, tretjega odstavka 55. člena in 56. člena tega zakona ter Uredbe 2019/2033/EU lahko agencija od borznoposredniške družbe zahteva oziroma ji odredi, da:
1.
ima kapital, ki presega zahteve iz 11. člena Uredbe 2019/2033/EU, pod pogoji iz 57. člena tega zakona ali da prilagodi kapital in likvidna sredstva, ki se zahtevajo v primeru pomembnih sprememb v poslovanju borznoposredniške družbe;
2.
okrepi ureditve, procese, mehanizme in strategije, ki se izvajajo v skladu s 26. in 28. členom tega zakona;
3.
v roku enega letu od zahteve oziroma odredbe agencije predstavi načrt za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami iz tega zakona oziroma Uredbe 2019/2033/EU, določi rok za izvedbo tega načrta ter zahteva izboljšave načrta v zvezi z obsegom uporabe in roki;
4.
uporabi posebne politike oblikovanja rezervacij ali obravnavanja sredstev z vidika kapitalskih zahtev;
5.
omeji njeno poslovanje, dejavnosti ali poslovno mrežo ali zahteva odsvojitev dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za finančno stabilnost borznoposredniške družbe;
6.
zmanjša tveganja, ki so povezana z dejavnostmi, produkti in sistemi borznoposredniške družbe, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;
7.
omeji variabilne prejemke kot delež neto prihodkov, kadar ti prejemki niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove;
8.
za povečanje kapitala uporabi čisti dobiček;
9.
omeji ali prepove razdelitev dobička ali plačilo obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar omejitev ali prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila borznoposredniške družbe;
10.
je poročanje pogostejše in vsebuje dodatne elemente v primerjavi s poročanjem, ki je določeno v tem zakonu in Uredbi 2019/2033/EU, vključno s poročanjem o kapitalu in likvidnostnih pozicijah;
11.
sprejme posebne likvidnostne zahteve v skladu z 59. členom tega zakona:
12.
razkrije dodatne informacije;
13.
zmanjša tveganja za varnost svojih omrežij in informacijskih sistemov, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in razpoložljivost njihovih procesov, podatkov in sredstev;
14.
zmanjša izpostavljenost do centralne nasprotne stranke ali znova uskladi izpostavljenost na svojih klirinških računih v skladu s 7.a členom Uredbe 648/2012/EU, kadar agencija meni, da obstaja prekomerno tveganje koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do te centralne nasprotne stranke.
(4)
Za namene 10. točke prejšnjega odstavka lahko agencija odredi dodatno ali pogostejše poročanje za borznoposredniške družbe le, kadar se informacije, ki jih je treba sporočati, ne podvajajo in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1.
velja eden izmed primerov iz 1. in 2. točke 56. člena tega zakona;
2.
agencija meni, da je treba zbrati dokaze iz 2. točke 56. člena tega zakona;
3.
dodatne informacije so potrebne za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenje iz 54. člena tega zakona.
(5)
Za informacije se šteje, da se podvajajo, kadar agencija že ima iste ali vsebinsko podobne informacije, kadar lahko te informacije pripravi agencija ali jih lahko agencija drugače pridobi in ne le tako, da jih zahteva od borznoposredniške družbe. Agencija ne zahteva dodatnih informacij, kadar ima na voljo informacije v drugačni obliki ali na drugačni ravni podrobnosti, kot so dodatne informacije, ki jih je treba sporočati, in ji ta drugačna oblika ali podrobnost ne preprečuje priprave vsebinsko podobnih informacij.
(6)
Nadzorni ukrepi iz tega člena vključujejo naslednje:
1.
javno objavo, v kateri so navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba, odgovorna borznoposredniška družba, investicijski holding ali mešani finančni holding in narava kršitve;
2.
odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha tako ravnati in tega ravnanja ne ponovi več;
3.
začasno prepoved opravljanja funkcij v borznoposredniški družbi za člane upravljalnega organa borznoposredniške družbe ali katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za opravljanje funkcij v borznoposredniški družbi.
(7)
Agencija pri določanju nadzornih ukrepov in sankcij za prekršek upošteva vse ustrezne okoliščine, med drugim zlasti:
1.
resnost in trajanje kršitve;
2.
stopnjo odgovornosti fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev;
3.
finančno trdnost fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev, vključno s skupnim prometom pravnih oseb ali letnim dohodkom fizičnih oseb;
4.
pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub od pravnih oseb, odgovornih za kršitev;
5.
morebitne izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe;
6.
raven sodelovanja z ustreznimi pristojnimi organi;
7.
predhodne kršitve fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev;
8.
morebitne sistemske posledice kršitve.
(8)
Za odločanje o posamičnih zadevah po tem zakonu odloča agencija po postopku odločanja agencije v posamičnih zadevah, določenem v 15. poglavju ZTFI-1.