7. člen
Veleposestva
1. Za veleposestva se po tem zakonu štejejo tista kmetijska in gozdna posestva, katerih lastniki ne obdelujejo zemlje sami s svojo družino, ampak z najeto delovno silo ali pa jo dajejo drugim v zakup ali v obdelovanje, če ima več kot 45 ha skupne površine ali pa več kot 25 ha obdelovalne zemlje.
2. Veleposestva se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine. Razlastijo se tudi pridelki in vse obstoječe zaloge lesa.
3. Če se ugotovi, da lastnik veleposestva nima razen tega veleposestva nobene druge imovine in tudi ne drugega poklica, od katerega bi mogel živeti, in so mu bili dohodki od tega veleposestva izključno sredstvo za preživljanje, tako da bi z razlastitvijo po 2. odstavku tega člena ostal brez sredstev za preživljanje, se takemu lastniku razen hiše za stanovanje s pripadajočimi stvarmi izjemoma pusti 5 ha obdelovalne zemlje in ustrezajoči del gospodarskih zgradb ter živega in mrtvega inventarja.
4. Če nima veleposestnik več kakor eno stanovanjsko hišo, se mu ta hiša ne odvzame. Gradovi (dvorci) se ne štejejo za stanovanjske hiše.
5. Če veleposestniku ni mogoče pustiti po 3. in 4. odstavku tega člena zemlje in hiše na dosedanjem posestvu, se mu dodeli zemlja in hiša na drugem kraju v tej okolici.
6. Odločbe po 3., 4. in 5. odstavku tega člena izdajajo v prvi stopnji okrožne komisije za agrarno reformo, o pritožbah pa odloča dokončno minister za kmetijstvo.