198. člen
(obveščanje, dodelitev in prenos zadev)
(1)
SDT obravnava vse zadeve iz drugega, četrtega in petega odstavka 192. člena tega zakona, druge zadeve pa le, če so podani pogoji iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona.
(2)
Vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva oziroma vodja pristojne uprave oziroma enote Policije morata nemudoma obvestiti vodjo SDT o zadevah, glede katerih je podana pristojnost SDT po drugem in petem odstavku 192. člena tega zakona, in mu brez odlašanja izročiti spise zadev z vsemi zbranimi dokazi. Evropski delegirani tožilec mora pred odstopom zadeve, glede katere je po 22. in 25. člena Uredbe 2017/1939/EU podana pristojnost EJT, in pred prenosom pristojnosti z EJT na pristojni organ v skladu s 34. členom Uredbe 2017/1939/EU obvestiti vodjo SDT in mu brez odlašanja izročiti spis zadeve z vsemi zbranimi dokazi.
(3)
Vodja SDT lahko odredi, da se zadeva, za katero je pristojno SDT, dodeli krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, če ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za dodelitev zadeve SDT ali iz razlogov smotrnosti. Če se vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva ne strinja z dodelitvijo, lahko ta predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec. Vodja SDT na zahtevo generalnega državnega tožilca, lahko pa tudi na lastno pobudo, pred odločitvijo generalnega državnega tožilca poda dodatno pojasnilo o razlogih za dodelitev.
(4)
Če je zadeva v skladu s prejšnjim odstavkom dodeljena krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
(5)
Če krajevno pristojno državno tožilstvo obravnava zadevo iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, lahko vodja SDT na lastno pobudo ali na pobudo državnega tožilca, kateremu je zadeva dodeljena, z obrazloženim predlogom zaprosi vodjo krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva, da se zadeva dodeli v obravnavo SDT. Če se vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva ne strinja s predlogom, lahko vodja SDT predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec. Če je zadeva dodeljena SDT, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
(6)
Če krajevno pristojno državno tožilstvo obravnava zadevo, za katero meni, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 192. člena tega zakona za dodelitev zadeve SDT, lahko vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva na lastno pobudo ali na pobudo državnega tožilca, kateremu je zadeva dodeljena, vodji SDT poda obrazložen predlog, da se zadeva obravnava pri SDT, lahko pa tudi predlaga, da jo obravnava državni tožilec pristojnega okrožnega državnega tožilstva na podlagi dodatne dodelitve v SDT (četrti odstavek 193. člena tega zakona). Če se vodja SDT ne strinja s predlogom, lahko vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec. Če je zadeva dodeljena SDT, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
(6)
Podrobnejša navodila o dodeljevanju zadev in o organiziranju dela na SDT določa Državnotožilski red.
(7)
Okrožno državno tožilstvo, ki bi bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, mora sodelovati s SDT pri opravljanju njegovih nalog, zagotavljati potrebno administrativno in tehnično pomoč ter druge pogoje za delo.