36. člen
Plače
1.
Izhodiščna plača je plača, s katero se zagotavlja minimalno vrednotenje dela po posameznih tarifnih razredih za poln delovni čas ob normalnih delovnih pogojih in predvidenih rezultatih dela.
Najnižja izhodiščna plača je minimalna cena dela za najenostavnejše delo oziroma plača, s katero se zagotavlja minimalno vrednotenje dela najnižje stopnje zahtevnosti dela za poln delovni čas ob normalnih delovnih pogojih in normalnih rezultatih dela. Vrednost tega dela izrazimo s količnikom 1,00.
Osnovna plača delavca je plača, ki ustreza vrednosti zahtevnosti delovnega mesta za poln delovni čas ob predvidenih delovnih pogojih in ob doseganju predvidenih rezultatov dela.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas ne more biti nižja od izhodiščne plače I. tarifnega razreda, korigirane z zahtevnostjo del delovnega mesta.
2.
V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca v tolarjih.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate, po naprej določenih kriterijih in normalne delovne pogoje, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi, razen v primerih, ki so posebej določeni s to kolektivno pogodbo.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so ovrednoteni v osnovni plači delavca.
3.
Tarifna priloga določa razmerja med tarifnimi razredi, zneske izhodiščnih plač, razvrstitev dejavnosti v skupine, eskalacijsko lestvico za povečevanje plač, možnost znižanja izhodiščnih plač in zneske osebnih prejemkov ter povračil stroškov.