1.
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 40/12) s 13. členom ne posega v primere, ko je delodajalec dolžan delavcu izplačati solidarnostno pomoč, zato ostajajo določbe in razlage teh določb glede primerov upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči v veljavi tudi po sprejemu tega aneksa.
2.
Do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni je upravičen delavec, ki je tri mesece ali več začasno nezmožen za delo in zaradi tega odsoten z dela. Začasno nezmožnost za delo je delavec dolžan izkazati s potrdilom o začasni odsotnosti izdanim s strani pristojnega zdravnika (osebnega oziroma imenovanega). Pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre izključno za strokovno presojo zdravnika.
3.
Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.
4.
V primeru daljše bolezni lahko rok za vložitev zahteve prične teči najprej z iztekom treh mesecev nepretrgane odsotnosti zaradi bolezni, skrajni rok za uveljavitev pravice do solidarnostne pomoči začne teči zadnji dan nepretrgane odsotnosti z dela delavca.