30. člen
(varovanje na območjih kmetijskih in gozdnih površin)
(1)
Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene. Investitor mora omogočiti lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej.
(2)
Na odseku pri Pavlovcih in Ivanjkovcih, na katerem poteka rekonstrukcija proge, imajo tla slabe fizikalne lastnosti, zato se upoštevajo naslednji ukrepi:
-
pri odrivih zemlje se vsa primerna zemlja, ki jo je mogoče še uspešno rekultivirati, odloži ločeno in se ne meša s spodnjimi horizonti ali drugimi neprimernimi tlemi;
-
primernost tal določi za to usposobljen strokovnjak (pedolog);
-
posegi na kmetijskih območjih se omejijo na omejeno območje posega rekonstrukcijskih del;
-
za vse potrebne dovoze in odvoze materiala ob trasi se naredijo dovozne poti, po katerih poteka ves promet;
-
preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih;
-
dovozne ceste se ustrezno rekultivirajo (pravilno rekonstruirati prvotni ali podobno ustrezen talni profil);
-
zagotovi se nemoten dostop do kmetijskih zemljišč in
-
poiščejo se možnosti nadomestnih zemljišč za tiste nosilce kmetijske pridelave, ki so zainteresirani za ohranjanje obsega kmetijskih površin.
(3)
Ob dokončanju predvidenih posegov je treba vsa primerna tla nameniti za rekultivacijo obstoječih kmetijskih površin oziroma morebitno vzpostavitev novih kmetijskih površin (ponekod so mogoče sanacije divjih gramoznic in podobno), da se omili izguba kmetijskih zemljišč. Pri iskanju možnosti vzpostavitve oziroma sanacije obstoječih kmetijskih površin se vključi lokalno skupnost, prizadete nosilce kmetijske pridelave in ustrezne strokovnjake.
(4)
Na mestih, na katerih se posega v hidromelioracijske sisteme, in na območju Dornave, na katerem se posega v hmeljišča, se optimizirajo posegi in zagotovijo načrti za sanacijo teh sistemov ter med gradnjo zagotovi njihova izvedba.
(5)
Investitor med gradnjo in po končanem posegu omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin:
-
zaradi rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge Pragersko–Hodoš ni dovoljeno posegati v gozd zunaj samega območja gradnje (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedana so vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove ter odstranjevanje zarasti;
-
med gradnjo in obratovanjem se zagotovi dostop do gozdnega zemljišča;
-
med gradnjo se lahko gozdna vegetacija in posamično ali v skupinah rastoče gozdno drevje odstranita samo tam, kjer je to nujno potrebno;
-
morebitni posegi v gozd se izvedejo tako, da ne bo povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh;
-
vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo takoj po končani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi naravno stanje;
-
pri vseh delih na železniški progi je treba med gradnjo ohranjati in zagotavljati prehodnost gozdnih prometnic;
-
pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi, ki urejajo gozdarstvo, sečnjo lesa in varstvo pred požarom v naravnem okolju;
-
drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(6)
Pred začetkom gradnje mora investitor obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, območno enoto Maribor in območno enoto Murska Sobota, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec.