Ob sprejemu v zapor pregleda zdravnik vsakega pripornika, ob odpustu iz zapora pa, če je potrebno. Če se sumi, da ima pripornik nalezljivo bolezen, ga mora zdravnik takoj pregledati.
Pripornik, ki zboli ali je poškodovan, dobi zdravniško pomoč v ambulanti zapora ali v katerem drugem primernem prostoru.
Če je potrebno zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji, odredi tako zdravljenje na predlog zdravnika zapora pristojno sodišče. Pristojno sodišče odredi hkrati tudi tiste ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči beg ali dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka. Upravnik zapora poskrbi za izvedbo odrejenih ukrepov in obvešča pristojno sodišče o izvajanju teh ukrepov.
V nujnih primerih lahko odredi zdravljenje pripornika v zdravstveni organizaciji upravnik zapora, o čemer naknadno obvesti pristojno sodišče.