9. člen
(dolgoročna strategija energetske prenove stavb)
(1)
Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sprejme dolgoročno strategijo prenove nacionalnega fonda obstoječih javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050, v okviru katere se spodbuja stroškovno učinkovita preobrazba obstoječih stavb v skoraj ničenergijske stavbe (v nadaljnjem besedilu tega člena: strategija), ter jo s povzetkom sodelovanja javnosti pošlje Evropski komisiji.
(2)
Strategija zajema:
-
določitev oseb ožjega in širšega javnega sektorja za potrebe prenove,
-
določitev površine stavb v lasti in uporabi oseb javnega sektorja,
-
pregled nacionalnega stavbnega fonda, ki temelji na statističnem vzorčenju in pričakovanem deležu prenovljenih stavb v letu 2020,
-
opredelitev stroškovno učinkovitih načinov prenove,
-
politike in ukrepe za spodbujanje stroškovno učinkovite večje prenove stavb,
-
pregled politik in ukrepov za načrtno obravnavo segmentov nacionalnega stavbnega fonda z najslabšo energetsko učinkovitostjo, dilem razdeljenih spodbud in nedelovanja trga ter oris ustreznih ukrepov na ravni države za zmanjšanje energetske revščine,
-
politike in ukrepe za vse javne stavbe,
-
pregled pobud na državni ravni za spodbujanje naprednih tehnologij ter povezanih stavb in skupnosti, pa tudi spretnosti in znanj ter izobraževanja v gradbenem sektorju in sektorju energetske učinkovitosti,
-
oceno pričakovanih prihrankov energije in širših koristi, kot so koristi za zdravje, varnost in kakovost zraka,
-
časovni načrt z ukrepi in kazalniki, ki omogočajo spremljanje napredka pri doseganju dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji do leta 2050 in zagotavljanja visoko energetsko učinkovitega in razogljičenega stavbnega fonda. Časovni načrt mora vsebovati okvirni cilj za leto 2050 in vmesna cilja za leti 2030 in 2040 ter mora opredeliti, kako ti mejniki prispevajo k doseganju ciljev Evropske unije glede energetske učinkovitosti v skladu z Direktivo 2012/27/EU.
(3)
Stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, so v strategiji obravnavane posebej.
(4)
Letni cilj je prenova 3 % skupne neto tlorisne površine za stavbe v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja. V okviru strategije se določijo stavbe posameznih oseb ožjega javnega sektorja, ki prispevajo k doseganju tega cilja.
(5)
Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za večjo energetsko prenovo stavb se upošteva stavba kot celota, vključno z ovojem stavbe, tehničnimi stavbnimi sistemi, obratovanjem in vzdrževanjem. Prednost pri energetski prenovi morajo imeti stavbe z najnižjo energetsko učinkovitostjo, če je to tehnično izvedljivo in stroškovno upravičljivo. Pri tem se upoštevajo še drugi vidiki prenove stavb, vključno s protipotresnimi, požarnimi in funkcionalnimi vidiki. Ukrepi se oblikujejo tako, da spodbujajo uporabo naravnih materialov, vključno z lesom.
(6)
Pri preseganju letnega cilja prenove skupne tlorisne površine se ta lahko upošteva pri ciljih za naslednja leta. V okvir letne stopnje prenove stavb oseb ožjega javnega sektorja se uvrstijo tudi nove stavbe, ki so v uporabi in lasti kot nadomestilo za stavbe oseb ožjega javnega sektorja, porušene v enem od predhodnih dveh let, ali stavbe, ki so bile prodane, porušene ali so prenehale biti v uporabi v enem od predhodnih dveh let zaradi intenzivnejše uporabe drugih stavb.
(7)
Iz strategije so izvzete stavbe, ki se uporabljajo za:
-
namene državne obrambe, vendar brez posameznih bivalnih prostorov ali poslovnih delov stavb,
-
obredne namene ali verske dejavnosti.
(8)
Strategija mora upoštevati vse razvojne programe in akcijske načrte, povezane s tem področjem.