23. člen
(način izračuna)
(1)
Efektivna obrestna mera se izračuna kot letna diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh odplačil in stroškov na podlagi enačbe:
&fbco;binary entityId="7a5a05b0-85d6-41b9-97af-e205c42f68a7" type="gif"&fbcc;
pri čemer je:
EOM = efektivna obrestna mera;
m = zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1;
k = zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 ≤ = k ≤ = m;
C(k) = znesek k-tega črpanja;
t(k) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t(1) = 0;
m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil;
l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov;
D(l) = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
s(l) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
∑ = vsota.
(2)
Pri izračunu efektivne obrestne mere v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva naslednje:
1.
zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih presledkih;
2.
začetni datum je datum prvega črpanja;
3.
časovni presledki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih oziroma delih leta. Šteje se, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih) - sistem (K, 365/366). Če je to povezano z naravo posla ali če ni natančnih podatkov o dospevanju plačil, se šteje, da ima leto 52 enakih tednov ali 12 enakih mesecev. Šteje se, da ima enak mesec 30,41666 dneva (tj. 365/12) ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne;
4.
rezultat se zapiše z natančnostjo vsaj dveh decimalk v odstotnem zapisu, pri čemer se zaokroženje opravi po matematičnih pravilih (če je prva neizpisana vrednost 5 ali več, se zadnja ohranjena vrednost zaokroži navzgor);
5.
enačba iz prejšnjega odstavka se z uvedbo enotnega simbola P(i) za pozitivni ali negativni denarni tok, ki nastopi kot posledica i-tega od skupaj N = m + m' poslovnih dogodkov (na primer črpanj (dela) kredita, plačil stroškov ali anuitet), lahko preoblikuje v:
&fbco;binary entityId="744a5b22-e17d-4bf4-828a-be23662aa2ed" type="gif"&fbcc;
Efektivna obrestna mera je tako letna diskontna stopnja, ki povzroči, da je sedanja vrednost vseh upoštevanih pozitivnih in negativnih denarnih tokov danega kreditnega posla enaka nič (0).
(3)
Dajalec kredita mora pri izračunu efektivne obrestne mere upoštevati naslednje dodatne predpostavke:
1.
če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je znesek kredita črpan takoj in v celoti;
2.
če kreditna pogodba predvideva črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan po najvišji kreditni obrestni meri in najvišjih stroških, ki jih predvideva pogodba;
3.
če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja odobrenega zneska kredita v določenem obdobju, se za izračun efektivne obrestne mere šteje, da bo celoten znesek črpan na prvi dan tega obdobja. Če sta se pogodbeni stranki dogovorili za natančno dinamiko črpanja kredita v več delih, se tudi pri izračunu efektivne obrestne mere upošteva tako določena dinamika črpanja;
4.
pri odprti kreditni pogodbi, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno prekoračitvijo stanja, se šteje, da se kredit zagotovi za eno leto, z začetkom na dan začetnega črpanja kredita, s končnim plačilom potrošnika pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški. Šteje se, da potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili s pričetkom en mesec po dnevu začetnega črpanja. Če mora potrošnik odplačati glavnico v celoti z enim samim plačilom znotraj posameznega plačilnega roka, se šteje, da bodo naslednja črpanja in odplačila celotne glavnice opravljena v enem letu. Obresti in drugi stroški se določijo v skladu z navedenimi črpanji in odplačili glavnice, kakor je določeno v kreditni pogodbi;
5.
pri kreditnih pogodbah, razen pri kreditnih pogodbah z dovoljeno prekoračitvijo in odprtih kreditnih pogodbah, se v primeru, da potrošnik dneva ali zneska kredita ne more ugotoviti, šteje, da se odplačilo opravi na prvi dan in na najnižji znesek, ki ju določa kreditna pogodba. Če dan sklenitve kreditne pogodbe ni znan, se šteje, da je začetek črpanja kredita na dan, ki omogoča najkrajši časovni presledek med dnevom začetka črpanja kredita in dnevom prvega plačila potrošnika;
6.
kadar dneva ali zneska potrošnik ne more ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk iz 4., 5. in 8. točke tega odstavka, se šteje, da se plačilo opravi v skladu z dnevi in pogoji, ki jih zahteva dajalec kredita. Kadar so ti neznani, se:
-
odplačila obresti plačajo skupaj z odplačili glavnice;
-
na dan sklenitve kreditne pogodbe v enem znesku plačajo drugi stroški, ki niso obresti, povezani s kreditno pogodbo;
-
stroški, ki niso obresti in so v obliki več plačil, plačujejo v rednih časovnih presledkih, z začetkom na dan prvega odplačila glavnice in če znesek teh plačil ni znan, se šteje, da so zneski enaki;
-
s končnim plačilom poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški.
7.
če v kreditni pogodbi ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da odobreni znesek kredita znaša 500 eurov;
8.
pri kreditni pogodbi z dovoljeno prekoračitvijo stanja na plačilnem računu potrošnika se šteje, da je celoten znesek kredita črpan za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Če trajanje prekoračitve ni znano, se pri izračunu letne efektivne obrestne mere šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece;
9.
če dajalec kredita ponudi različne obrestne mere in stroške za določeno obdobje ali znesek, se upoštevajo najvišja obrestna mera in najvišji stroški v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe;
10.
če je v kreditni pogodbi v začetnem obdobju dogovorjena fiksna kreditna obrestna mera in se ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere določi nova spremenljiva kreditna obrestna mera, ki se periodično prilagaja v skladu z dogovorjenim indeksom ali referenčno obrestno mero, se šteje, da je ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere kreditna obrestna mera enaka tisti, ki se izračuna iz vrednosti dogovorjenega indeksa ali referenčne obrestne mere ob izračunu efektivne obrestne mere.