– čezmejna pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali
izmenjava tranzit električne energije čez državno
električne mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod,
energije: ki omogoča neposredno povezavo z omrežji
sosednjih držav; tranzit električne
energije se obravnava kot sočasni uvoz
(vnos) in izvoz (iznos) enake količine
električne energije;
– distribucijsko so objekti in naprave, ki sestavljajo
omrežje: omrežje od prenosnega omrežja do končnega
odjemalca, ter povezovalni vodi, ki so
potrebni za napajanje določenega območja na
visoki napetosti (VN), srednji napetosti
(SN) in nizki napetosti (NN);
– energetska so objekti in naprave skladno z Uredbo o
infrastruktura: energetski infrastrukturi (Uradni list RS,
št. 62/03, 88/03, 75/10 in 53/11) s
pripadajočim zemljiščem;
– kompenzacija: je finančno nadomestilo uporabniku v
primeru neizpolnjevanja zajamčenih
standardov kakovosti oskrbe z električno
energijo za tiste storitve, ki jih je
sistemski operater dolžan izvajati v okviru
svojih dejavnosti;
– lastni vod je vod odjemalca do razdelilne
transformatorske postaje (RTP) oziroma
transformatorske postaje (TP), za katerega
odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico;
– letne se uporabljajo za razvrstitev končnega
obratovalne ure odjemalca v odjemno skupino in se določijo
(T): iz razmerja med prevzeto energijo v
preteklem letu (W(letni)) in med največjo
15-minutno izmerjeno močjo v istem obdobju
(P(max)), doseženo na prevzemno-predajnem
mestu. Določijo se na podlagi enačbe:
T = W(letni)/P(max);
če končni odjemalec ni priključen na
omrežje vse leto, se desna stran enačbe
pomnoži s količnikom števila dni v letu in
številom dni, ko je končni odjemalec
priključen;
če se končni odjemalec priključi na omrežje
na novo, se letne obratovalne ure določijo
na podlagi pogodbenih vrednosti na letni
ravni;
– minimalni so eden izmed kriterijev za ugotavljanje
standardi upravičenih stroškov in se izražajo v
kakovosti oskrbe: obliki sistemskih ali zajamčenih standardov
kakovosti oskrbe;
– netransakcijska je metoda za določanje tarifnih postavk za
metoda: omrežnino, pri kateri so tarifne postavke
za omrežnino neodvisne od transakcij;
– odjemna skupina: je skupina, v katero se glede na skupino
končnih odjemalcev, mesto priključitve
(zbiralke, izvod) in režim obratovanja
(obratovalne ure) razvrščajo delujoča
merilna mesta za potrebe obračuna uporabe
elektroenergetskega omrežja;
– omrežnina: je del cene za uporabo omrežja, ki je
namenski prihodek sistemskega operaterja za
pokrivanje upravičenih stroškov dejavnosti
sistemskega operaterja v posameznem letu
regulativnega obdobja, ki vključuje tudi
reguliran donos na sredstva;
– omrežnina za je enkratni znesek, plačan za novo
priključno moč: priključno moč iz soglasja za priključitev
na omrežje oziroma za povečanje priključne
moči in je namenski vir sistemskega
operaterja za električno energijo za že
izvedeni obseg omrežja in za potrebni
razvoj omrežja;
– območje je funkcionalni del distribucijskega
distribucijskega omrežja s svojim nadzornim sistemom, na
omrežja: katerem sistemski operater ali tretja oseba
skladno s pogodbo iz 23.a člena EZ
vzpostavi nadzor kakovosti oskrbe z
električno energijo, kot to določa ta akt;
– prenosno so objekti in naprave, ki sestavljajo
omrežje: omrežje za prenos električne energije, in
povezovalni vodi, ki obratujejo z nazivno
napetostjo, enako oziroma višjo od 110 kV;
– presežek presežek celotnega letnega zneska
omrežnine: zaračunane omrežnine, povečan za znesek
drugih letnih prihodkov sistemskega
operaterja nad zneskom dejanskih
upravičenih stroškov tega leta, ki se
upošteva v okviru določitve omrežnine
skladno z določili poglavja II.5. tega
akta;
– prevzemno- mesto, kjer se vršita prevzem in predaja
predajno mesto električne energije in je na meji med
omrežjem v upravljanju oziroma vodenju
sistemskega operaterja in omrežjem
uporabnika;
– prezasedenost: je stanje prenosne poti, v katerem vsota
moči sklenjenih poslov v določenem obdobju
na posamezni prenosni poti presega njene
tehnične ali obratovalne zmogljivosti;
– primanjkljaj je presežek dejanskih upravičenih stroškov
omrežnine: posameznega leta regulativnega obdobja nad
celotnim letnim zneskom zaračunane
omrežnine, povečanim za znesek drugih
letnih prihodkov sistemskega operaterja, ki
se upošteva v okviru določitve omrežnine
skladno z določili poglavja II.5. tega
akta;
– skupina končnih je skupina, v katero se glede na napetostni
odjemalcev: nivo prevzemno-predajnega mesta, način
ugotavljanja moči in glede na namen uporabe
električne energije razvrščajo nova in
obstoječa spremenjena merilna mesta za
potrebe obračuna omrežnine za priključno
moč;
– sredstva: so opredmetena osnovna sredstva in
neopredmetena sredstva v uporabi, ki jih za
izvajanje svoje dejavnosti potrebuje
sistemski operater;
- stroški škod so stroški, ki so posledica neviht, vetra,
povzročeni zaradi poplav, plazov, snega, žleda, potres idr. in
vplivov narave: vključujejo tudi pripadajoče odhodke, če ta
akt ne določa drugače;
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja
odjema ali v omrežje oddaja energijo;
– upravičeni so celotni upravičeni stroški, vključno z
stroški: upravičenimi odhodki sistemskega
operaterja; določeni so na podlagi
kriterijev v II. poglavju tega akta in
Prilogi 1 tega akta:
a) vnaprej za celotno regulativno obdobje
(načrtovani upravičeni stroški
regulativnega obdobja) ali za posamezno
leto v regulativnem obdobju (načrtovani
letni upravičeni stroški) oziroma
b) ugotovljeni za nazaj za posamezno leto v
regulativnem obdobju (dejanski letni
upravičeni stroški).
3. člen
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine
Uradni list RS 81-3196/2012 objava 29. 10. 2012