Ureditve na območjih gozdnih zemljišč
Gradnja avtocestnega priključka, oskrbnega centra in povezovalne ceste v gozdnih območjih med km 1,4+30 in km 1,6+00, med km 2,7+20 in km 3,2+50 ter med km 3,6+70 in km 3,9+20 lahko posega v gozdni prostor le v obsegu funkcionalnih površin predvidenih objektov (do roba utrjenih površin ter zazidanih površin oskrbnega centra) oziroma v obsegu cestnega telesa in vkopov ter nasipov.
V gozdnem območju med km 2,7+20 in km 3,2+50 oziroma na območju avtocestnega priključka in oskrbnega centra je dovoljeno posegati tudi na površine, ki so potrebne za izvedbo dostopne poti in manipulativne površine za izvedbo zemeljskih del ter za izgradnjo in prestavitev komunalne in energetske infrastrukture.
Drugi posegi zaradi ureditve gradbišča, gradbenih poti in gradnje niso dovoljeni. Transportne poti za čas gradnje se uredijo po že zgrajenem delu trase po ter po odsekih obstoječih cest in poti.
Predhodno je potrebno za posege pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pred posekom drevja na območju posegov mora pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije označiti drevje za posek. Sečnjo lesa lahko izvajajo le izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje “Pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94).
Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila Uredbe varstva pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).
Preprečiti je potrebno vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zemeljska dela naj se izvajajo v največji meri v času mirovanja vegetacije. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje.
Gozdne robove je treba čimprej sanirati z novo oblikovanim gozdnim robom s predčasno premeno drevesnih vrst širine 6–8 m.
Obstoječe gozdne poti in vlake je treba ustrezno prestaviti in povezati z obstoječim prometnim omrežjem.
Zaradi posega povezovalne ceste jug na gozdno površino od km 1,4+30 do km 1,6+00 zagotovi investitor nadomestno pogozdovanje na jugozahodni strani povezovalne ceste jug, na delih kjer je pas med cesto in razbremenilnim kanalom Pirešica–Ložnica ožji od 50 m, to je od km 0,9+00 do km 1,3+50 in od km 1,5+00 do 1,8+50.
Za sajenje je trebe uporabljati avtohtone drevesne vrste, v največji možni meri pa naj se uporablja strojno presajevanje izkrčenih gozdnih robov.
Investitor mora zagotoviti spremembo gozdnogojitvenih načrtov.
Za obnovo gozdnih robov in nadomestne pogozditve se mora izdelati podrobni izvedbeni načrt, ki mora vsebovati izbiro in razpored vrst, velikost sadilnega materiala in načine vzdrževanja teh površin. K izvedbenemu načrtu je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, ki vrši tudi stalni nadzor nad izvajanjem dela.