3. člen ZDKZ

3. člen

Kmetija po tem zakonu je tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost. Šteje se, da je lastniku zagotovljena primerna ekonomska varnost, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu skupaj dosega najmanj 50.000 din katastrskega dohodka.

V primeru valorizacije ali novega izračuna katastrskega dohodka se znesek iz prejšnjega odstavka valorizira v skladu s predpisi o ugotovitvi katastrskega dohodka z enotnim povprečnim količnikom, ki ga ugotovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

Kmetijo po prvem odstavku tega člena določi po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, tiste občine, v kateri leži pretežni del kmetijskih zemljišč in gozda, ki sestavljajo kmetijo.

Poleg kmetije po prvem odstavku tega člena se za kmetijo po tem zakonu šteje tudi kmetija, ki jo v upravnem postopku na predlog lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo tiste občine, v kateri leži pretežni del kmetijskih zemljišč in gozda, ki kmetijo sestavljajo. Kmetijska zemljišča skupnost da v postopku za določitev kmetje po tem odstavku predhodno mnenje, razen če je sama predlagatelj postopka.

Pri določitvi kmetije po prejšnjem odstavku upošteva občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, zlasti:

razvrstitev kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine;

ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in gozda, ki bi nastala zaradi drobitve kmetije;

možnost proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela;

družbeni interes za ohranitev določeni kmetijskih in gozdnogospodarskih enot zlasti zaradi varstva krajine, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor ali zaradi varstva naravne in kulturne dediščine.

če je treba preprečevati drobitev kmetij iz drugih pomembnih razlogov.

Občinska skupščina lahko z odlokom podrobneje opredeli pogoje iz prejšnjega odstavka.

Kmetija po tem zakonu se zaznamuje v zemljiški knjigi.

Na predlog lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti oziroma po uradni dolžnosti lahko občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v upravnem postopku ugotovi, da kmetija ne izpolnjuje več pogojev po tem členu in o tem izda odločbo.

Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ)