(1)
Stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer:
1)
v primeru iz 1. točke 249. člena - od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze;
2)
v primeru iz 2. in 3. točke 249. člena - od dneva, ko je zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku ali v postopku o gospodarskem prestopku, če postopka ni mogoče izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev tega postopka ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti, oziroma za okoliščine, zaradi katerih ni mogoč kazenski pregon oziroma pregon zaradi gospodarskega prestopka;
3)
v primeru iz 5. točke 249. člena - od dneva, ko je mogla uporabiti novi akt (sodbo, odločbo);
4)
v primeru iz 4., 6., 7. in 8. točke 249. člena - od dneva, ko je zvedela za obnovitveni razlog;
5)
v primeru iz 9., 10. in 11. točke 249. člena - od dneva, ko ji je bila odločba vročena.
(2)
Če bi rok, ki je določen v prvem odstavku tega člena, začel teči prej, preden bi postala odločba v upravnem postopku dokončna, se šteje ta rok od dneva, ko postane odločba dokončna, oziroma od dneva, ko je vročena dokončna odločba pristojnega organa.
(3)
Po preteku petih let od vročitve odločbe stranki se obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.
(4)
Izjemoma se lahko predlaga oziroma uvede obnova tudi po preteku petih let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni v 2., 3. in 5. točki 249. člena tega zakona.