(1)
Posebni denarni izdatki organa, ki vodi postopek, kot so: potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase ipd., ki nastanejo v postopku o kakšni upravni stvari, gredo praviloma v breme tistega, ki je ves postopek povzročil.
(2)
Kadar povzroči kakšen udeleženec v postopku po svoji krivdi ali iz nagajivosti stroške za posamezna dejanja postopka, jih mora sam trpeti.
(3)
Če se postopek, ki je bil uveden po uradni dolžnosti, konča ugodno za stranko, trpi stroške državni organ, ki je postopek uvedel.