(1)
Državni organi izdajajo potrdila oziroma druge listine (certifikate, potrditve idr.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco.
(2)
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena izdajajo samoupravne organizacije in skupnosti potrdila oziroma druge listine o dejstvih v zvezi z zadevami, ki jih opravljajo na podlagi javnega pooblastila.
(3)
Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine.
(4)
Z uradno evidenco je mišljena evidenca, ki je bila vzpostavljena s predpisom oziroma samoupravnim splošnim aktom organizacije ali skupnosti, kateri je zaupano javno pooblastilo.
(5)
Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v petnajstih dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno.
(6)
Če organ iz prvega ali drugega odstavka tega člena zavrne zahtevo za potrdilo oziroma drugo listino, mora izdati o tem posebno odločbo. Če v petnajstih dneh od vložitve zahteve ne izda potrdila oziroma druge listine in če tudi ne izda in ne vroči stranki odločbe o zavrnitvi zahteve, se šteje, da je zahtevo zavrnil.
(7)
Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, misli, da potrdilo oziroma druga listina, ki ji je bila izdana, ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Organ mora izdati posebno odločbo, če zavrne zahtevo stranke za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino. Tudi v tem primeru velja rok 15 dni od dneva, ko je stranka zahtevala novo potrdilo oziroma drugo listino; če organ odločbe ne izda v omenjenem roku, se šteje, da je zahtevo zavrnil.