(1)
Izvršljiva odločba se lahko razveljavi, če je to potrebno, da se odvrne huda in neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javno varnost, javni red in mir ali javno moralo, ali zato, da se odvrnejo motnje v gospodarstvu, če teh ne bi bilo mogoče uspešno odvrniti z drugimi sredstvi, s katerimi bi bile manj prizadete pridobljene pravice. Odločba se lahko razveljavi tudi le deloma, in sicer toliko, kolikor je neogibno potrebno da se odvrne nevarnost ali zavarujejo omenjeni splošni družbeni interesi.
(2)
Če je odločbo izdal organ prve stopnje, jo lahko po prvem odstavku tega člena razveljavi organ druge stopnje, če ni organa druge stopnje, pa organ, ki je z zakonom pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki je izdal odločbo.
(3)
Zoper odločbo, s katero se razveljavi prejšnja odločba, je dovoljena pritožba le, če je to odločbo izdal organ prve stopnje. Sicer je zoper takšno odločbo mogoče začeti naravnost upravni spor.
(4)
Stranka, ki trpi škodo zaradi razveljavitve odločbe, ima pravico do povračila samo za dejansko škodo. Za odločitev o odškodninskem zahtevku je pristojno na prvi stopnji sodišče, ki bi bilo po zakonu o upravnih sporih pristojno za upravni spor zoper odločbo, izdano na podlagi tega člena. O višini odškodnine odloča to sodišče po svojem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine primera.