(1)
Listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki vodi postopek. Stranka predloži listino v izvirniku, mikrofilmski kopiji listine ali reprodukciji te kopije ali v overjenem prepisu, lahko pa jo priloži tudi v navadnem prepisu. Če predloži stranka listino v overjenem prepisu, lahko zahteva uradna oseba, ki vodi postopek, naj pokaže izvirno listino, če pa jo predloži v navadnem prepisu, ugotovi uradna oseba, ali se navadni prepis ujema z izvirnikom. Mikrofilmska kopija listine ali reprodukcija te kopije, ki jo je na predpisan način izdal državni organ v mejah svoje pristojnosti ali samoupravna organizacija ali skupnost v zadevah, ki jih opravlja na podlagi javnega pooblastila, ima v upravnem postopku dokazno vrednost izvirne listine v smislu prvega odstavka 164. člena tega zakona za odločitev o stvari, o kateri se vodi postopek.
(2)
Če je kakšna dejstva ali okoliščine že ugotovil ali v javni listini potrdil organ, ki je bil za to pristojen (na primer osebna izkaznica, izpiski iz matičnih knjig), šteje organ, ki vodi postopek, taka dejstva in okoliščine za dokazane. Če pa gre za pridobitev ali izgubo pravice in je verjetno, da so se omenjena dejstva ali okoliščine pozneje spremenile, ali če jih je treba po posebnih predpisih posebej dokazati, zahteva uradna oseba od stranke, naj predloži o takih dejstvih oziroma okoliščinah posebne dokaze, ali pa si jih organ sam priskrbi.