Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokrice

Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in material, za katerega obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Preprečijo se emisije prahu s prometnih in gradbiščnih površin ter odlagališč gradbenega materiala z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu; prepreči se tudi odtekanje voda z gradbiščnih površin na kmetijske obdelovalne površine. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materiala, ki vsebuje škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

Izvajalec zemeljskih del za sanacijo kmetijskih površin zagotovi izdelavo tehnološkega elaborata – projekta o ravnanju in uporabi rodovitnega dela tal.

Vsa dela se morajo opravljati v obdobju, ko tla niso preveč razmočena, kar se določi z nadzorom med gradnjo, tako da se preprečijo stiskanje, onesnaženje ter uničenje tal. Med gradnjo se vodi tudi evidenca o mestih in količinah odstranjenega materiala ter o začasnih odlagališčih, pa tudi o nadaljnji uporabi za sanacijo.

Onesnažena tla z morebitnih divjih odlagališč odpadkov in podobno se sanirajo na območju akumulacijskega bazena do zunanje meje drenažnih kanalov in na območjih vseh drugih gradbenih posegov v sklopu izvedbe državnega prostorskega načrta.

Pred zajezitvijo bazena se odstranijo vegetacijski pokrov in površinske humusne plasti tal s tistega območja poplavitve, ki ni pomembno za naravno protierozijsko zaščito in ohranjanje habitatov.

Rodovitni del tal, ki se na območju obvoznice odstrani, se uporabi za rekultivacijo in ureditev obcestnega prostora te ceste. S celotne površine akumulacije se pred poplavitvijo odstrani rodovitni del tal v obsegu približno 0,78 mio m3, ki se uporabi pri ureditvah v sklopu državnega prostorskega načrta ter sanaciji razvrednotenih površin in izboljšavi kmetijskih zemljišč na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega. Rodovitni del tal se odstrani in premesti, tako da se prepreči onesnaženje s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Začasna odlagališča tal morajo biti narejena tako, da se ohranita rodovitnost in količina tal, pri čemer se ne smeta mešati mrtvica in živica. Če celotne količine rodovitnega dela tal ne bo mogoče v kratkem času uporabiti na prej navedene načine, se preostanek do končne uporabe začasno odloži tudi za daljši čas, pri čemer je dopustna tudi uporaba večjih in višjih odlagališč, na katerih ne bo zagotovljena ohranitev rodovitnosti odloženih tal. Začasna odlagališča rodovitnega dela tal se uredijo pod nadzorom pedologa. Lokacije za ta odlagališča se določijo zunaj poplavnih območij v dogovoru z lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo. Dopustno je začasno odlaganje na območjih odlagališč sedimentov, pri čemer se lokacija in čas trajanja odlaganja uskladita s predvideno rabo prostora na teh območjih.

Način odstranjevanja in odlaganja rodovitnega dela tal se pri nadaljnjem projektiranju določi v poročilu o vplivih na okolje in upošteva pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Za začasne prometne in gradbene površine ter odlagališča materiala se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.