Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokrice

Za kmetije, ki zaradi posameznih ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta, izgubijo kmetijska zemljišča, morajo investitorji teh ureditev narediti sanacijske programe, pri tem pa se upošteva tudi strokovna podlaga Izdelava ocen vpliva na kmetijsko proizvodnjo in izdelava preusmeritvenih načrtov za izbrane kmetije na območju HE Mokrice (Center za razvoj podeželja in kmetijstva, Preserje, december 2011) in za območje Vzhodne obvoznice Brežic v skladu s strokovno podlago Posledice izgradnje vzhodne obvoznice Brežic v sklopu gradnje HE Mokrice na ekonomičnost kmetijske pridelave ter preučitev možnosti za ohranitev kmetijskih pridelovalnih kapacitet (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, januar 2013).

S tesnilnimi zavesami in drugimi ukrepi za uravnavanje gladine podzemne vode se na kmetijskih zemljiščih zagotovi ohranjanje gladine podzemne vode 1,5 m pod nivojem kmetijskih zemljišč, če ni že v današnjem stanju višja.

Zagotovi se monitoring kmetijskih zemljišč. Na podlagi njegovih izsledkov višinskih kot gladine podzemne vode se na kmetijskih zemljiščih ob akumulacijskem bazenu na območju morebitnih sprememb kote gladine podzemne vode izvedejo hidromelioracijski ukrepi.

Posamezni investitorji odkupijo zemljišča, na katerih se izvaja poseg, in ostanke zemljišč, ki bi zaradi izvedbe posega ostali manjši od 0,3 ha.

Morebitni posegi na njivskih površinah, katerih namenska raba se ne spremeni, morajo biti opravljeni v poznojesenskem in zimskem obdobju.

S površin, ki so namenjene gradnji objektov in akumulacijskega bazena, se pobere rodovitni del tal in odloži na primernih lokacijah. Odstranjena tla se uporabijo za rekultivacijo in sanacijo razvrednotenih zemljišč na območju državnega prostorskega načrta ter za rekultivacijo in sanacijo razvrednotenih in manj kakovostnih kmetijskih zemljišč v širši okolici. Posegi potekajo pod nadzorom pedologa tudi ob upoštevanju ugotovitev Elaborata uporabe rodovitnega dela tal iz območja državnega prostorskega načrta hidroelektrarne (Agrarius, d. o. o., december 2011 in dopolnitev januar 2013).

Pri poglobitvah terena na Čateškem polju se najprej odgrne zgornji sloj tal, zatem se odstranijo spodnje plasti do ustrezne kote, na koncu pa se živica ponovno razgrne po znižanem terenu; celotno območje znižanega terena se rekultivira, tako da se uredijo travniki.

Začasno zasedena zemljišča se po končani gradnji rekultivirajo in ponovno usposobijo za kmetijsko obdelavo.

Obstoječi hidromelioracijski sistemi se glede na načrtovane posege in ureditve rekonstruirajo ali prilagodijo, tako da se zagotovi njihovo nadaljnje delovanje.

Investitorji med gradnjo in po njej omogočijo dostop do kmetijskih zemljišč in obdelovanje kmetijskih zemljišč, ki se ne preurejajo, ter do sosednjih gozdnih zemljišč in gospodarjenje z gozdom pod enakimi pogoji kakor doslej.

Dovozne poti pri gradnji nasipov morajo v čim večjem obsegu potekati po notranji strani akumulacijskega jezera zaradi čim manjšega začasnega zasedanja gozdnih in kmetijskih površin. Dostopi do vode za namakanje kmetijskih zemljišč se uredijo v skladu z 20. členom te uredbe.

Na površinah, ki bodo prizadete z gradnjo načrtovanih ureditev, je dopustna zložba – komasacija kmetijskih zemljišč.

Pred posekom na območjih gozda in obvodne zarasti se skupaj z zavodom, pristojnim za gozdove, določi površina za posek in popiše lesna masa. Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda pa se odstrani ves neporabljen material.

Na gozdnih posekah se zagotovijo ukrepi za vzpostavitev čim naravnejšega gozdnega roba.

Pri sečnji se dosledno upošteva gozdni red, pri spravilu pa se uporabljajo lažji stroji oziroma se spravilo opravlja pozimi, ko so tla zavarovana s snegom ali zamrznjena.