55. člen
(sorazmerni ukrepi za ublažitev škodljivih vplivov na stanje voda)
(1)
Zamuljevanje dna vodnega telesa se preprečuje z rednim strojnim čiščenjem. V kolikor so sedimenti kontaminirani, se odložijo na za ta namen primerna odlagališča.
(2)
Dolvodno od hidroelektrarne Mokrice se zagotovi približek naravne dinamike pretoka. Režim spuščanja vode iz akumulacije mora dopuščati nihanje pretokov, vendar hitrost dviga gladine spodnje vode ne sme biti tako velika, da bi se pojavilo povečano izpiranje materiala ter posledično poglabljanje vodotoka in odplakovanje vodnih organizmov. Z ukrepom se kontrolirano regulirajo hitrosti dviga spodnje vode, da ne pride do negativnih vplivov na morfologijo struge in vodne organizme. Ukrep se izvaja na zadnji pregradi v verigi hidroelektrarn in v primeru izgradnje hidroelektrarn na hrvaški strani ni več potreben.
(3)
Kontinuirano se zagotavlja premeščanje rinjenih plavin. Prag prelivnih polj mora biti zasnovan tako, da je na nivoju dna sedanje struge in ne sme ovirati premeščanja plavin skozi bazen pri visokih vodah. Po potrebi naj se premeščajo plavine na mesta, kjer jih lahko ob visokih vodah odnese tok navzdol.
(4)
Na mestih v akumulaciji, kjer ni nevarnosti odplavitve, se sidrajo odmrla drevesa, s čimer se vpliva na morfologijo struge (tolmuni, prodišča, meandri) in hidravlične lastnosti ter na kopičenje anorganskih in organskih delcev. Sidranje odmrlih dreves ima ključno vlogo pri nastajanju kakovostnih obrežnih habitatov v rekah. Pozitiven je vpliv na produkcijo nevretenčarjev in rib. Ukrep se izvede na način, da dreves visoka voda ne odplavi.
(5)
Na brežinah akumulacije se zasadi in vzdržuje avtohtono obrežno vegetacijo, značilno za Savo na tem odseku.
(6)
Na erozijsko manj obremenjenih mestih se izvedejo sonaravne ureditve brežin, kot so npr. protierozijski pas trstičevja, vrbovi, potaknjenci, vrbovi popleti, plotovi, kašte, fašine ipd. Za zagotovitev pogojev za doseganje dobrega ekološkega potenciala se vzpostavi hidromorfološke strukture (akumulacije plavnega lesa, vodne brazde) in obrežne strukture (obtoki, kotanje z zastalo vodo, zapadlo drevje).
(7)
Na notranjih brežinah akumulacije se tam, kjer je to hidravlično izvedljivo, oblikujejo manjši zalivi reda velikosti od 2 do 10 metrov, z različnimi globinami vode (sipine, tolmuni).
(8)
Pri jezovni zgradbi se zagotovita ustrezen prehod za ribe in njegova funkcionalnost. Ribji prehod se dimenzionira tako, da se zagotovi prehajanje najmanjših in najšibkejših ribjih vrst, s čimer se omogoči izmenjava genetskega materiala, pomembnega za razvoj in ohranjanje ribjih vrst. Migracije rib se lahko omogoči tudi s premeščanjem rib, ki se jih izlovi dolvodno od ovire in premosti gorvodno od ovire v vodotoku.