»3.a člen
(dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči)
(1)
Dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči je potrebno za pravne in fizične osebe, če je njena uporaba namenjena ali bi lahko bila namenjena ali pa je osebi, ki zagotavlja tehnično pomoč, znano, da je namenjena ali bi lahko bila namenjena za:
-
razvoj, proizvodnjo, upravljanje, delovanje, vzdrževanje, skladiščenje, odkrivanje, identifikacijo ali širjenje kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali za razvoj, proizvodnjo, vzdrževanje ali skladiščenje izstrelkov, sposobnih nositi tako orožje;
-
vojaško uporabo, pri čemer se zagotavlja državam, ki imajo embargo na orožje, uveden s skupnim stališčem skupnosti ali skupnimi ukrepi, ki jih sprejme Svet Evropske unije, ali z odločbo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ali pa embargo na orožje, uveden z resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
(2)
Za zagotavljanje tehnične pomoči dovoljenje ni potrebno, kadar:
-
se izvaja v državi, navedeni v 3. delu priloge II Uredbe 428/2009/ES;
-
gre za dajanje informacij »v javni uporabi« ali o »temeljnih znanstvenih raziskavah« v pomenu, v kakršnem ta dva izraza opredeljujejo mednarodni režimi, skupine držav in sporazumi za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, ali
-
je ustna in se ne nanaša na blago, ki ga morajo nadzorovati en ali več mednarodnih režimov, skupin držav ali sporazumov za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo.
(3)
Za zagotavljanje tehnične pomoči, za katero je potrebno dovoljenje, morajo osebe iz prvega odstavka tega člena voditi register, iz katerega se lahko razberejo opis tehnične pomoči, trajanje in končni prejemnik. Register se hrani pet let od konca koledarskega leta, v katerem je oseba zagotavljala tehnično pomoč.«.