Odredba o načrtu za izredne razmere pri oskrbi s plinom

Pristojni organ skliče krizno skupino z namenom, da se z njo posvetuje o možnostih za odpravo ali zmanjšanje učinkov motenj v oskrbi s plinom, ugotavlja vzroke za nastop posamezne stopnje krize in išče rešitve za odpravo njenih vzrokov. Pristojni organ se s krizno skupino posvetuje pred odločitvami o nudenju ali zaprosilu za solidarnostno pomoč. Krizna skupina je namenjena tudi hitri in učinkoviti komunikaciji med deležniki, vključenimi v reševanje krize.

Krizno skupino sestavljajo predstavniki pristojnega organa, agencije, operaterja prenosnega sistema in vseh dobaviteljev. Člani krizne skupine so predstavniki iz prejšnjega stavka, pri čemer vsak od deležnikov imenuje predstavnika – odgovorno osebo in enega ali več namestnikov odgovorne osebe. Sestanke krizne skupine vodi predstavnik pristojnega organa oziroma njegov namestnik ali po navodilu pristojnega organa predstavnik agencije ali njegov namestnik, v njihovi odsotnosti pa predstavnik operaterja prenosnega sistema ali njegov namestnik. Deležniki iz prvega stavka pristojnemu organu in agenciji sporočijo imena, elektronske naslove in mobilne telefonske številke odgovornih oseb in njihovih namestnikov z vnosom v EIS. Na enak način sporočijo tudi vsako spremembo imen in kontaktnih podatkov.

Krizno skupino v razširjeni sestavi tvorijo poleg članov iz prejšnjega odstavka še predstavniki operaterjev distribucijskih sistemov in zaprtih distribucijskih sistemov. Pristojni organ glede na razmere odloči, kdaj krizna skupina zaseda v razširjeni sestavi, in to navede v vabilu.

Sestanek krizne skupine skliče pristojni organ ali agencija, če tako odloči pristojni organ. Sklicatelj skliče sestanek z elektronskim sporočilom in SMS-sporočilom članom krizne skupine oziroma s telefonskim klicem, če se člani na sporočilo niso odzvali. Člani krizne skupine so se dolžni odzvati v roku dveh ur od poslanega SMS-sporočila. Če se člani krizne skupine v navedenem roku ne odzovejo, krizna skupina deluje s člani, ki so se odzvali.

Komunikacija med člani krizne skupine praviloma poteka prek elektronske pošte in z uporabo telekomunikacijskih sredstev, vključno s spletnimi sestanki in videokonferencami, pristojni organ pa lahko skliče tudi sestanek v fizični ali hibridni obliki.

Pristojni organ s člani krizne skupine oblikuje pravila o delovanju krizne skupine, v kateri se določi tudi, kdaj skupina zaseda v razširjeni sestavi. Vsak nov član krizne skupine se je dolžan seznaniti s pravili delovanja krizne skupine.

Člani krizne skupine zagotavljajo zaupnost informacij, s katerimi se seznanijo pri delovanju krizne skupine.