Za 19. členom se dodajo novi 19.a, 19.b, 19.c, 19.č, 19.d in 19.e člen, ki se glasijo:
»19.a člen
(posebnosti, ki se nanašajo na minimalno plačo)
(1)
Ker pripada javnemu uslužbencu v skladu z zakonom minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, se pri vrstah izplačil tipa C upoštevajo le tisti dodatki, ki se obračunajo in izplačajo za polni delovni čas, pri čemer se upoštevajo tudi spremenljivi dodatki (dodatki pod posebnimi pogoji dela v rednem delovnem času), razen dodatka za delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik. Prav tako se upošteva tudi delovna uspešnost z upoštevanjem določbe drugega odstavka 19.c člena te uredbe. Če javni uslužbenec zaradi odsotnosti prejema nadomestila in zato ne dela polni delovni čas, se upošteva bruto urna postavka v razliki do minimalne plače le za ure dela. Tako ugotovljena razlika se prišteje k A010 in dodajo zneski nadomestil. Razlika med Z100 in prej ugotovljenim zneskom je A030.
(2)
Če se odsotnosti evidentirajo in nadomestila obračunajo z enomesečno zamudo, se v postopku iz prejšnjega odstavka poračuna že izplačana razlika do minimalne plače za ure odsotnosti.
(3)
V primeru zaposlitve v deležih na več delovnih mestih, ki so uvrščena v različne plačne razrede, se izračuna razlika do minimalne plače za vsako delovno mesto posebej.
(4)
Za mesec izračuna plače, za katerega velja, da je obračunana plača javnega uslužbenca nižja od zneska minimalne plače, je treba znesek minimalne plače uporabiti tudi kot osnovo za izračun nadomestil tekočega meseca (Z120).
19.b člen
(posebnosti, ki se nanašajo na delovno uspešnost)
(1)
Sredstva, ki se namenjajo za izplačilo redne delovne uspešnosti, se zagotavljajo iz finančnih sredstev tekočega leta.
(2)
Povečana tedenska pedagoška oziroma učna obveznost (D070), ki pripada javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS, se izračuna tako, da se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za faktor povečane učne obveznosti (Z600).
(3)
Povečana tedenska pedagoška oziroma učna obveznost za ravnatelje in direktorje s področja osnovnega šolstva in srednjih šol, višjih strokovnih šol in za ravnatelje dijaških domov (D071), ki pripada javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS, se izračuna tako, da se mesečni obseg opravljenih ur, ki se štejejo kot povečana tedenska učna obveznost, pomnoži z bruto urno postavko učiteljeve oziroma predavateljeve osnovne plače, povečane za faktor povečane učne obveznosti (Z600). Pri izračunu bruto urne postavke (Z150) se upošteva pridobljeni naziv ravnatelja oziroma direktorja ter najvišji plačni razred v tem nazivu.
(4)
Znesek znižanega plačila zaradi zmanjšane tedenske učne obveznosti v skladu s petim odstavkom 14. člena ZSPJS se izračuna tako, da se mesečno število ur zmanjšanega obsega dela pomnoži z bruto urno postavko osnovne plače (Z150), ki je povečana za ustrezni faktor zmanjšanega obsega dela (Z600).
(5)
Faktor za izračun povečane/zmanjšane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z600) iz drugega in četrtega odstavka tega člena znaša od 1,00 do 1,30, in sicer:
-
faktor 1,00 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 30- do 35-urna predpisana tedenska učna obveznost,
-
faktor 1,05 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 23- do 29-urna predpisana tedenska učna obveznost,
-
faktor 1,20 za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja od 19- do 22-urna predpisana tedenska učna obveznost,
-
faktor 1,30 za predavatelje na višji strokovni šoli in za učitelje ali druge strokovne delavce, za katere velja predpisana tedenska učna obveznost v obsegu manj kot 19 ur.
(6)
Faktor za izračun povečane učne obveznosti (Z600) za ravnatelje in direktorje iz tretjega odstavka tega člena znaša od 1,00 do 1,30, in sicer:
-
faktor 1,00 za ravnatelje dijaških domov,
-
faktor 1,20 za ravnatelje oziroma direktorje s področja osnovnega šolstva in srednjih šol,
-
faktor 1,30 za ravnatelje in direktorje višjih strokovnih šol.
(7)
Dodatna tedenska pedagoška obveznost za visokošolske učitelje in sodelavce (D060), ki pripada javnim uslužbencem v skladu z drugim odstavkom 22.e člena ZSPJS, se izračuna tako, da se število ur dejanske dodatne tedenske pedagoške obveznosti v skladu s 63. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) pomnoži z vrednostjo mesečne osnovne plače javnega uslužbenca in deli s 40. Izračunani znesek se pomnoži s faktorjem za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti (Z602).
(8)
Faktor za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602) iz prejšnjega odstavka znaša od 2,65 do 3,00, in sicer:
-
faktor 2,65 za asistente,
-
faktor 3,00 za visokošolske učitelje (lektorje, predavatelje, višje predavatelje, docente, izredne profesorje, redne profesorje),
-
faktor 3,00 za druge visokošolske sodelavce, za katere dodatno tedensko pedagoško obveznost določi rektor univerze oziroma dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim aktom.
19.c člen
(posebnosti, ki se nanašajo na nadomestila)
(1)
Vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma (Z124) in ki imajo vrednost 1 v stolpcu A1, so med izplačili ponovno izračunane in navedene na plačilni listi samo od normiranih ur rednega dela.
(2)
V mesecu, ko se javnemu uslužbencu izplača delovna uspešnost za več mesecev skupaj, se pri osnovi za izračun nadomestila Z120 oziroma Z124 upošteva le delež delovne uspešnosti za ta mesec, izračunan na naslednji način:
-
delež letne delovne uspešnosti = letna delovna uspešnost / 12,
-
delež polletne delovne uspešnosti = polletna delovna uspešnost / 6,
-
delež trimesečne delovne uspešnosti = trimesečna delovna uspešnost / 3.
(3)
Vrednost vrste izplačila, ki se poračunava za preteklo obdobje (oznake vrst izplačil 900 in 901), se upošteva v osnovah za nadomestili Z120 in Z124 le v višini, ki ustreza konkretnemu mesecu.
19.č člen
(posebnosti, ki se nanašajo na dežurno delo in delo preko polnega delovnega časa)
(1)
Pri izračunu vrst izplačil tipov E in O se vrste izplačil tipa C (C100, C120, C111 in C110), ki nastopajo v formulah, izračunajo po zanje opredeljeni formuli, upoštevaje osnovno plačo, faktor in število pripadajočih ur. Dodatek za delo prek polnega delovnega časa (C120) se samostojno ne izplačuje.
(2)
Če javni uslužbenec opravljene ure dela preko polnega delovnega časa v skladu s posebnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa v razmerju ena proti ena, mu pripada plačilo pripadajočih dodatkov iz naslova opravljenega dela v manj ugodnem delovnem času, in sicer z vrstami izplačil E060, E061, E062, E063, E064 in E065.
(3)
Za čas, ko javni uslužbenec opravlja dežurstvo, je osnova za izračun bruto urne postavke in pripadajočih dodatkov vrednost plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerem se opravlja dežurstvo. Dodatki C100, C110 in C111 se za javne uslužbence upoštevajo v polovični višini. Vsi dodatki se za čas dežurstva prek polnega delovnega časa izračunavajo glede na dejansko število opravljenih ur. Položajni dodatek (C010) in dodatek za dvojezičnost (C050 ali C051 ali C052) se upoštevata le, če sta določena za delovno mesto, na katerem se opravlja dežurstvo.
19.d člen
(posebnosti plačilne liste)
(1)
Če je javni uslužbenec pri istem proračunskem uporabniku razporejen na dve ali več delovnih mest, ki so uvrščena v različne plačne razrede, ali če se mu med mesecem spremeni plačni razred, se izvedeta dva ali več ločenih obračunov plač. Ločeni obračuni so samo pri izračunih bruto plača 1. stopnja in bruto plača 2. stopnja ter morajo biti prikazani na plačilni listi 2. Plačilne liste so priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.
(2)
Na plačilni listi so pri neto znesku navedene vrednosti za:
-
tip izplačila F in vrste izplačil I011, I021, I072, I080, I090, I110, I901 zaradi plačila prispevkov in davčnega odtegljaja,
-
vrste izplačil tipa I, katerih del se v skladu z uredbo vlade všteva v davčno osnovo, se na plačilni listi v delu, v katerem so prikazana povračila stroškov, prikažejo v celoti,
-
vrsto izplačila A030 zaradi plačila prispevkov.
(3)
Javnemu uslužbencu, ki je zaposlen pri več uporabnikih proračuna, se izplača sorazmerni del plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno pri posameznem uporabniku proračuna.
(4)
Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Generalni direktor policije določita vrsto in vsebino podatkov o delovnem mestu oziroma nazivu zaposlenega, nazivu agencije oziroma organizacijske enote ter podatke o naslovu prejemnika plače, ki se navedejo na plačilno listo zaposlenega.
(5)
Javni uslužbenec, ki je na delu v tujini, prejme poleg plačilne liste za delo v tujini tudi plačilno listo 1 za obračun dajatev. Obvezna podatka na plačilni listi 1, ki se nanaša samo na obračun dajatev, sta referenčna šifra funkcije/naziva (Z372) in referenčna šifra naziva (Z373) iz priloge 4 Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16 in 38/16) in priloge 1 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13, 47/13, 96/14 in 98/15).
(6)
Ko javni uslužbenec ne opravlja dela v tujini celotni mesec, prejme poleg plačilnih list, navedenih v prejšnjem odstavku, tudi plačilno listo 1, ki se nanaša na obračun plače za dneve opravljanja dela v Sloveniji.
19.e člen
(splošno)
(1)
Za zavarovanca, ki mu do začetka zadržanosti še ni bila obračunana plača oziroma osnova za plačilo prispevkov, se kot osnova upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
(2)
Če je treba plače poračunati za preteklo obdobje pred prvim obračunom plače po ZSPJS, se poračunajo po izračunih, ki so se uporabljali pred prvim obračunom plače po ZSPJS.
(3)
Vrsti izplačil C020 in C150 je treba upoštevati in izračunavati datumsko oziroma na dan, ko upravičenost do posamezne vrste izplačila nastopi oziroma preneha.
(4)
Dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, se v primeru zaposlitve za krajši delovni čas izračunajo glede na čas zaposlitve. Navedeno ne velja za dodatke, ki se izračunajo glede na dejansko opravljene ure.
(5)
Če je treba funkcionarju znižati plačo oziroma nadomestilo v skladu s 44. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZIntPK), se bruto plača 3. stopnja zavezanca (Z080) zniža za ustrezen odstotek. Odbitek se odšteje od bruto plače 3. stopnja (Z080), pri čemer se vrednost odbitka izračuna od osnovne plače zavezanca. Če je bruto plača, znižana za izračunani znesek odbitka (Z620) večja kot znaša sorazmerni delež minimalne plače za redno delo, se od bruto plače 3. stopnja odšteje izračunani odbitek plače po ZIntPK (Z620). Če je razlika med bruto plačo 3. stopnja in izračunanim zneskom odbitka (Z620) manjša od sorazmernega deleža minimalne plače, se odbitek zavezancu po ZIntPK izračuna kot (Z620 = bruto plača 3. stopnja – Z100). Tako izračunana bruto plača 3. stopnja se zavezancu nadalje vsak mesec znižuje za odbitek (Z620), vse dokler zavezanec ne izpolni obveznosti. Pri tem njegova bruto plača 3. stopnja ne sme biti manjša od minimalne plače (Z080 ≥ Z100).
(6)
Vrednosti vrste izplačil, ki so označene z indikatorjem uporabe izplačil C1 = 2, so enake neto znesku, čeprav vsebujejo izraz "bruto".